Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
https://www.posavskiobzornik.si/images/imgKatalogIzdelek/min/395028.jpg
Z leve. Tjaša Mavsar, Franc Bogovič, dr. Vida Čadonič Špelič in moderator Alen Lenič
V dvorani Doma krajanov v Leskovcu pri Krškem je v četrtek zvečer potekala okrogla miza na temo »Ali bo slovensko kmetijstvo preživelo?«, ki jo je organiziral mestni odbor NSi Krško.
Na njej so kot osrednji govorci sodelovali predsednica Društva podeželske mladine Krško, sicer študentka farmacije Tjaša Mavsar z Gore, predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo, po izobrazbi veterinarka dr. Vida Čadonič Špelič ter nekdanji kmetijski minister, evropski poslanec in krški župan Franc Bogovič. Pogovor je usmerjal Alen Lenič.
Podeželje brez kmetijstva?
Na njegovo vprašanje o povezanosti podeželja in kmetijstva oz. kaj bi pomenilo zmanjšanje obsega kmetijstva za podeželje, je Franc Bogovič odgovoril: »Zelo enostavno – zaraslo se bo, to je prvi znak, ki ga vidiš na daleč.« Predvsem hriboviti predeli se že zaraščajo in delež gozdnatosti se je v Sloveniji v minulih desetletjih že zvišal s 40 na 60 %, kar pomeni širjenja areala za zveri, to pa predstavlja grožnjo živinoreji in tudi ljudem, površina vinogradov se je znižala z 20 na 14 tisoč hektarjev. Tudi požari na Krasu so posledica neobdelanosti krajine. »Kmetje smo najcenejši komunalci, ne znam si predstavljati, koliko bi državo stalo, če bi morala plati urejanje krajine,« je poudaril in dodal, da se premalo zavedamo, kako urejeno krajino imamo oz. to bolj cenijo drugi.
Občinstvo v dvorani leskovškega doma krajanov
Tjaša Mavsar je na vprašanje, kaj bo mlade zadržalo na podeželju in v kmetijstvu, odgovorila, da je podeželje za mnoge mlade zgolj ‘spalno naselje’, saj ne kmetujejo, ampak hodijo v službe v mesta. Kot najmočnejši motiv za življenje na podeželju je izpostavila »ljubezen do rodne grude«, podeželje pa je po njenem prepričanju »ogromen poligon možnosti, da si lahko inovativen in podjeten, če imaš voljo«. V Zvezi podeželski mladini Slovenije ob številnih dogodkih pripravljajo tudi projekta Inovativni mladi kmet in Naj prostovoljec, s katerima promovirajo podeželje in kmetijstvo.
Dr. Vido Čadonič Špelič je moderator vprašal, zakaj bi bilo komu v interesu, da se kmetijstvo v Sloveniji opušča. »Ne morem se načuditi, kako nimajo pojma. Neznanje v kombinaciji z nespoštovanjem tistih, ki kaj znajo, je značilno za to vlado, najhuje je na ministrstvu za kmetijstvo,« je bila kritična in dodala, da se še nikoli prej ni zgodilo, »da se je pred kmeti bežalo in se jim lagalo«, pri čemer je spomnila na dogodek na letošnjem sejmu AGRA. Obregnila se je ob preveliko vlogo nevladnih organizacij na kmetijskem ministrstvu, ki je po njenem postalo »ministrstvo za zaščito živali« ter izpostavila ustanovitev zavetišča za ostarele konje, obvezno čipiranje mačk in odmeven odvzem goveda na bližnji kmetiji v Venišah. »Ne razumejo, da je kmetijstvo resna gospodarska dejavnost, da moraš nekaj znati, če se hočeš ukvarjati z njim,« je še povedala.
Pomen samooskrbe
Kristijan Polovič
O pomenu samooskrbe z zdravo, doma pridelano hrano, je Bogovič dejal, da sta covid in vojna v Ukrajini v evropski besednjak vrnila besedo ‘varnost’ – tako obrambno in energetsko kot prehransko, ki pomeni dovolj blizu pridelane in cenovno dostopne hrane. Beseda ‘samooskrba’ je po njegovem mnenju ena najbolj zlorabljenih pri nas. »Slovenija ima neke naravne omejitve, saj imamo manj kot pol milijona hektarjev zemlje, od tega je 56 % travinja in nekaj čez 30 % njivskih površin, kar je 800-900 m2 po prebivalcu, za samooskrbo pa bi jih morali imeti 2000 po prebivalcu,« je opozoril. Potrebujemo več povezovanja v kmetijstvu, jasno kmetijsko politiko, ki bo to podpirala, in pravičen razrez ‘prehranskega kolača’. Po njegovih besedah povprečen Evropejec za prehrano nameni 12 % svojih prihodkov, a od tega pride do kmeta samo ena četrtina oz. 3 %. »Ne zavedamo se, kako je kmetijstvo pomembno. Kaj bi bilo, če bi kmetje rekli: Mi se ne gremo več, ne gremo več v službo na svojo kmetijo, ampak se bomo odločili za drug poklic,« je dodala Čadonič Špelič.
Kako nekoga iz mesta prepričati, da se preseli na podeželje? »Zelo težko, razen če te pripelje ljubezen,« je odgovorila Mavsar in opozorila, da je mladina s podeželja med najbolj ranljivimi družbenimi skupinami, ker zaradi oddaljenosti nima enakih možnosti za npr. obštudijske dejavnosti, kar bi bilo rešljivo z boljšo infrastrukturo in javnim prometom. Sicer pa sta argumenta za življenje na podeželju predvsem svež zrak in dobra medsosedska skupnost. Bogovič je dodal, da je treba na podeželju zagotoviti primerljivo kakovost življenja, vključno z delovnimi mesti tako v kmetijstvu kot v drugih panogah.
Priložnosti kmetijstva
Sicer pa je delež ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, vedno nižji, velike spremembe se dogajajo tudi na področju tehnologije in mehanizacije, s čimer je v kmetijstvu vedno težje zagotavljati (polna) delovna mesta, je še povedal Bogovič. Padanje števila kmetij ob sočasnem večanju kmetij je realnost, ki se ji je treba prilagoditi. »Če je tvoj oče od tega živel, ti ne boš, to je kruta realnost,« je dejal. Priložnosti kmetijstva vidi zlasti v dopolnilnih dejavnostih, povezavi s turizmom, tudi energetiki (sončne elektrarn, biomasa), skrbi za starejše oz. dolgotrajni oskrbi (bivanjske skupnosti), več poudarka bi morali dati tudi direktni prodaji, predvsem pa se bo treba prilagoditi podnebnim spremembam z namakalnimi in oroševalnimi sistemi, večjo proizvodnjo v zaprtih prostorih, hidroponiko, vertikalnim kmetijstvom … »Bolje bi bilo, če bi bili kreatorji teh trendov, kot pa da se samo odzivamo nanje in kam nas butne, tam ostanemo,« je menil, a žal je realnost drugačna.
Razvija sistem celoletne pridelave
Kot primer takšne prilagoditve se je na dogodku predstavil mladi Brežičan Kristijan Polovič, sicer magister mehatronike, ki se je že v času študija ukvarjal z agroprojekti. Ker je odraščal na kmetiji, je spremljal problematiko kmetijstva in odvisnost od tega, »kaj bo narava dala in kaj bo vzela«, zanimati ga je začel tudi izvor hrane na naših jedilnikih. Zdaj že leto in pol razvija sistem, ki omogoča celoletno pridelavo nekaterih vrst zelenjave po principu hidroponike (metoda gojenja rastlin v vodni raztopini, bogati s hranili, brez uporabe zemlje). Na vprašanje, ali kmetijstvo preživelo, je odgovoril pritrdilno, »ampak se bo moralo razviti, potrebovalo pa bo nekaj inženirske iznajdljivosti in vztrajnosti«, skratka, podreti nekatere stereotipe in iti s časom naprej.
P. P.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
