Bodo manjši kraji še lahko dobili svoje zastopnike?

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Ponedeljek, 21.04.2025    Rubrika: NOVICE Redakcija

Krajevne skupnosti oz. mestne četrti so v našem političnem sistemu ‘vhodna točka’ za potrebe in želje slehernega državljana in državljanke ter kot take pomemben element demokracije. V zadnjih letih se zaradi izgube njihovih pristojnosti in delovanja s skromnimi proračuni pojavljajo pomisleki o smiselnosti njihovega delovanja v prihodnosti, še nekaj dodatnih skrbi pa je povzročila novembra lani sprejeta novela zakona o lokalnih volitvah, ki bistveno posega v volitve na ravni KS oz. MČ.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (ZLVK) namreč med drugim določa: »Volilna enota za volitve članov sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti je območje krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti.« S to poenostavitvijo se ukinja dosedanja teritorialna zastopanost tudi manjših krajev in zaselkov v svetih krajevnih skupnosti oz. mestnih četrti, ki jo je omogočala razdelitev le-teh na več volilnih enot, ki je tako rekoč ‘prisilila’ tudi manjše kraje, da so našli in izvolili svoje predstavnike v najnižje organe lokalne samouprave.

Posnetek zaslona 2025-04-21 091142

Prvi so se tega lotili v Krškem

Novela ZLVK terja tudi ustrezno uskladitev občinskih predpisov, skrajni rok za uskladitev splošnih aktov z zakonom je šest mesecev po njegovi uveljavitvi, to je 18. 6. 2025. Izmed posavskih občin so v to ‘jabolko’ prvi ‘ugriznili’ na Mestni občini Krško in tako je občinski svet februarja obravnaval osnutek, marca pa predlog sprememb in dopolnitev statuta občine ter sprememb poslovnika o delu občinskega sveta. Spremembe temeljnega akta občine zahtevajo dvotretjinsko podporo občinskega sveta (21), od 26 prisotnih članov pa jih je podprlo 18, torej niso dobile zadostne podpore. Skladno s tem svetniki in svetnice niso glasovali o predlogu sprememb poslovnika občinskega sveta, saj so bile le-te vezane na predhodno sprejetje sprememb statuta. Ker se o zavrnjenem sklepu ne sme ponovno glasovati prej kot po treh mesecih, bo MO Krško zamudila prej omenjeni zakonski rok za uskladitev teh predpisov.

DSC_0142

Je pa občinski svet v nadaljevanju marčevske seje potrdil osnutek odloka o določitvi volilnih enot in števila članov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti v mestni občini Krško, ki je bil prav tako pripravljen zaradi uskladitve z novelo ZLVK. V svete KS, ki bodo imeli največ 11 članov, naj bi volitve potekale po večinskem volilnem sistemu, v svete KS z 12 ali več člani pa po proporcionalnem sistemu. Ker je bilo doslej med 16 KS v občini šest takšnih z več kot 11 člani sveta KS, so na občini v želji, da bi v vseh KS izvedli volitve po enakem sistemu, pripravili predlog, da bi imele KS z do 1000 volivci 7 članov sveta KS, KS z od 1000 do 2000 volivci 9 članov in KS z nad 2000 volivci (takšni sta le MČ Krško in KS Senovo) 11 članov. V skladu s tem se v več kot polovici KS število članov svetov KS zmanjšuje (podrobneje v grafiki).

Razbor--MatMi-20210708-8496

Svetnik Mitja Omerzu (EzK) je že pri razpravi o spremembah statuta povedal, da je predlagana sprememba, po kateri je vsaka KS oz. MČ ena volilna enota, za njihovo svetniško skupino nesprejemljiva, zato se bodo glasovanja o tem vzdržali. Podobnega mnenja je bil svetnik Janez Barbič (SLS), rekoč da bodo predvsem v podeželskih KS, ki so zelo teritorialno razpršene, manjši kraji težko dosegli izvolitev svojih predstavnikov v krajevne svete. Župan Janez Kerin je menil, da bodo tudi manjši kraji še vedno lahko zastopani, če se bodo med seboj povezali in dogovorili o kandidatih na volitvah. Na glasovanju je osnutek odloka dobil podporo 19 od 26 prisotnih svetnic in svetnikov.

KS Senovo: To je škodljivo za življenje na podeželju

Za mnenje o opisanih spremembah, ki so bile po mnenju mnogih sprejete precej neopazno in so na ravni krajevnih skupnostih povzročile precej nezadovoljstva, smo se obrnili na nekaj predsednikov krajevnih skupnosti. Med tistimi, ki so se odzvali, izpostavimo predsednika sveta KS Senovo Davida Vižintina, ki je pojasnil, da so bili s problematiko oz. spremembami volilne zakonodaje seznanjeni 26. februarja na sestanku na MO Krško. Ker niso bili pozvani k podaji mnenja, so dan pred marčevsko sejo OS na 21. redni seji Sveta KS Senovo obravnavali to tematiko, saj smatrajo, da je predlagana sprememba škodljiva za razvoj življenja na podeželju in vodi k nadaljnji centralizaciji. Izrekli so se tako proti združitvi več volilnih enot v eno kot proti zmanjšanju števila članov Sveta KS Senovo s 15 na 11. »Glede na simulacijo zadnjih lokalnih volitev po novem zakonu in predloga MO Krško bi prvi kandidat iz zaselkov dosegel šele 13. mesto, vsi ostali bi bili s Senovega, kar vodi v katastrofo v smislu ‘slišanja in zastopanosti’, saj ne bi bil nihče izvoljen v Svet KS,« poudarja Vižintin.

Vonta: Pripomb skorajda ni bilo

A kot nam je pojasnila poslanka v Državnem zboru in hkrati tudi svetnica v krškem občinskem svetu Tamara Vonta (Gibanje Svoboda), je predsednica Državnega zbora novelo zakona v želji po mnenju in odzivu vsem slovenskim občinam posredovala že 28. 6. 2024, bila je tudi javno objavljena na spletnih straneh DZ in na vladnem portalu E-demokracija. Do začetka zakonodajnega postopka oz. obravnave na matičnem delovnem telesu 6. 11. 2024 je svoje mnenje Državnemu zboru posredovala zgolj ena od vseh 212 pozvanih slovenskih občin, in sicer Mestna občina Ljubljana (MOL), pa še to se ni nanašalo na omenjeno določbo. Tako rekoč brez vsebinskih pripomb so bila tudi vsa tri reprezentativna združenja občin, državni svetniki, ki zastopajo lokalne oziroma občinske interese, k omenjeni določbi prav tako niso podali nobene pripombe oziroma je niso problematizirali. »Glede na vse zapisano in narejeno nikakor ne morem pristati na vašo tezo, da se je novela zakona sprejela neopazno. Vse slovenske lokalne skupnosti, med njimi tudi Mestna občina Krško, so imele možnost k noveli zakona podati svoje pripombe. Glede na omenjen odziv vseh zainteresiranih deležnikov, ki so se za razliko od župana in MO Krško potrudili in Državnemu zboru posredovali svoje mnenje oziroma so se opredelili do posameznih rešitev, kot poslanka nisem imela nobenega upravičenega razloga, da bi podvomila o ustreznosti predlagane/ih rešitev v noveli zakona,« je sporočila poslanka.

Lisec: Predlagali smo črtanje

Poslanec in hkrati sevniški občinski svetnik Tomaž Lisec (SDS) je na naše vprašanje o stališču glede sprejetih sprememb odgovoril, da so v njihovi poslanski skupini pri sprejemanju tega zakona opozarjali na kar nekaj težav in med drugim so z amandmajem predlagali tudi črtanje 27. člena novele o spremembi ureditve volitev v svete četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti, saj »predstavlja nevarnost, da bodo posamezni kraji ostali brez kandidata oziroma člana v svetu«. Na to je v svoji razpravi opozoril tudi Lisec in to ponazoril s primerom krajevne skupnosti Boštanj, iz katere izhaja, z 2.600 prebivalci in skoraj 20 naselji. »Od 11 članov sveta krajevne skupnosti bo na naslednjih volitvah izvoljenih sedem, osem kandidatov z mojega volišča, iz moje vaške skupnosti s 1.600 prebivalci; vasi, kot so Kompolje, Šmarčna, pa nikoli več ne bodo imele predstavnika v svetu krajevne skupnosti,« je menil, saj bodo tamkajšnji kandidati preglasovani s strani krajevnega središča. Apeliral je, naj se ljudem pusti možnost »izvoliti nekoga, ki ga dejansko poznajo z imenom in priimkom, poznajo njegov življenjepis, njegovo delo«, da zastopa njihovo vas oz. zaselek.

V ostalih občinah jih to še čaka

Ostale posavske občine, ki so razdeljene na KS (Brežice, Sevnica in Radeče) so še v pripravah na spremembe statutov, poslovnikov OS in odlokov o volitvah v svete KS. Medtem ko so iz Sevnice sporočili, da je o konkretnih spremembah »še preuranjeno govoriti«, so v Brežicah zagotovili, da ne načrtujejo sprememb števila članov svetov krajevnih skupnosti, sprememba števila volilnih enot krajevnih skupnosti pa je v skladu z zakonom neizogibna. »Občina se s predlagano spremembo ukinjanja več volilnih enot v eni krajevni skupnosti ni strinjala, saj meni, da gre pri tem za še en primer centralizacije, vendar je bila sprememba sprejeta in uveljavljena, zato jo mora občina spoštovati,« so sporočili. Mnenja predsednikov svetov KS se glede tega očitno razlikujejo. Medtem ko predsednik dobovske KS (ki je bila doslej razdeljena na 9 volilnih enot) Gregor Černoga meni, »da je tovrstna predlagana sprememba lahko dodaten izziv in priložnost za vse tiste, ki si želijo kreirati in sodelovati pri razvoju lokalne skupnosti« in da se bo za primerno zastopanost treba organizirati, pa se predsednici bizeljske KS (kjer so imeli doslej 10 volilnih enot) Mateji Kmetič zdi nesprejemljivo, da vsaka vas v njihovi KS morebiti ne bo imela svojega svetnika kot do sedaj, saj je »ravno vaški svetnik tisti, ki v svoji vasi najbolj pozna potrebe in težave kraja«.

Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.