“Prisežem, da še nikoli nisem imel na sebi boljše in bolj prijetne pižame. Kdor jo bo nosil, bo srečnež, dekle ali žena, ki se bo privila k njemu, pa srečnica,” je Borut Pahor zapisal ob najnovejši oglaševalski kampanji, v kateri sodeluje.

“Tamle ima mladenko in zraven zelo izrecno piše “Ujeti v položaju, ki je nevaren”, kar pomeni, da imamo te zelo eksplicitne seksualne namige in očitno Pahorju ni težko sodelovati pri nečem, čemur pravimo v teoriji objektifikacija ženskega telesa,” kampanjo komentira filozof, družbeni kritik in publicist Boris Vezjak.

Prav fotografija, na kateri ob njem leži gola svetlolasa ženska, je v javnosti sprožila največ zgražanja. O njeni neprimernosti niso pisali le posamezniki na družbenih omrežjih, ampak so se čez vikend z njo ukvarjali tudi številni mediji po skoraj vseh državah Balkana.

“Pahor v tej reklami več kot očitno nastopa kot nekdanji predsednik republike. In s temi, po mojem mnenju, neokusnimi, cenenimi fotografijami še enkrat degradira ne samo predsedniško funkcijo kot tako, pač pa tudi protokol in vse ostale funkcije, ki jih je zasedel kot politik. Druga stvar, ki je morda še bolj pomembna v tej neokusni kampanji pa je, kako naslavlja ženski spol,” medtem meni novinarka Dela Anja Intihar.

Prepričanje, da življenje in ravnanje nekdanjega predsednika po izteku mandata ni več pomembno, je velika zmota, opozarja filozof, družbeni kritik in publicist Vezjak. Po njegovih besedah je resnica prav nasprotna. “On je zdaj v svoje življenje prinesel ves simbolni kapital bivšega predsednika republike in s tem v zvezi ima vse odgovornosti do državljanov. Dejansko pa seveda te odgovornosti do državljanov ne kaže in se obnaša na ta način, ki je očitno nedostojanstven, spoštljiv in takšen, kot bi ga morali zavračati. Pravzaprav bi rekel, da je družbeno škodljiv.”

“Dandanes ljudje iščemo poistovetljive vrednote in znamka, ki pač želi ustvariti dober marketing, mora ustvariti odnos. In če smo zgolj površni, če smo površinski, če smo provokativni zgolj za ceno provokativnosti, temu seveda ne moremo reči dober marketing, ampak zgolj pritegovanje pozornosti,” kampanjo ocenjuje marketinški strokovnjak Aljoša Bagola.

Primer odpira vprašanje družbene odgovornosti – ne le podjetij, ki takšne kampanje naročajo, temveč tudi nekdanjih in sedanjih nosilcev politične moči, opozarja Anja Intihar. Aljoša Bagola pa dodaja, da bi bilo za ohranitev dostojanstva politične funkcije nujno uvesti jasnejše omejitve in merila za vključevanje nekdanjih voditeljev v komercialne dejavnosti.