Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
https://www.posavskiobzornik.si/images/imgKatalogIzdelek/min/381778.JPGV minulem torkovem popoldnevu se je ob prisotnosti velikega števila krajank in krajanov v atriju brestaniškega gradu zvrstila slavnostna prireditev v počastitev praznika krajevne skupnosti Brestanica. Že štiridesetič je v ta namen zapela Brestanica, »lep jubilej, ki se brati z 80-letnico Kulturnega društva Svoboda in še veličastnejšo 80-letnico 2. svetovne vojne, ko je narod po štirih letih gorja in trpljenja spet svobodno zadihal in ko so se izgnani Slovenci zopet vrnili na svoje domove«, je uvodoma dejal povezovalec prazničnega programa Uroš Brezovšek, pri čemer je še posebej poudaril, da je »svoboda sveta beseda, ki v svoji biti pomeni tisto najsvetejše, po čemer hrepeni duša posameznika in naroda«.
»Vedno znova bi morali prisluhniti pričevanjem tistih, ki so trpeli v zaporih, na dolgih pohodih v mrazu in snegu, umirali v junaških juriših, tistih, ki so trepetali v nenehnem strahu, kdaj bo sovražni škorenj butnil v hišna vrata ali ogenj požrl vse, kar so ustvarile žuljave roke. Verjemimo pričevanjem o težkih preizkušnjah naroda in storimo vse, da nam jih ne bo treba nikoli več doživeti,« je še dejal Brezovšek, potem ko je Rajhenburški oktet slavnostno zapel krajevno himno in naznanil začetek slovesnosti, na kateri je zbranim zaželel dobrodošlico predsednik sveta Krajevne skupnosti Brestanica Vlado Bezjak.
Naravna in kulturna dediščina pomemben del krajevne identitete
Predsednik Bezjak je zbrane spomnil na osrednji dan krajevnega praznika – 7. junij, ki ga tako KS Brestanica kot mestna občina obeležujeta v spomin na dan vrnitve slovenskih izgnancev. Vendar pa praznik ni le čas za spomine, temveč si je ob njih treba vzeti čas tudi za pogled naprej, je dejal: »Zato se bomo v prihodnosti osredotočili na projekte, ki bodo izboljšali kakovost življenja tako v Brestanici kot po ostalih naseljih krajevne skupnosti. Načrtujemo nadaljnjo ureditev infrastrukture, posvetili se bomo ohranjanju naravne in kulturne dediščine, ki je pomemben del naše identitete.« Ob tem pa je izpostavil še odprte možnosti tudi za gospodarski in družbeni razvoj, gradnjo stanovanj in poslovno-obrtniških objektov. Med že izvedenimi deli, tudi v tesnem sodelovanju z Mestno občino Krško, je navedel cestno in infrastrukturno opremljanje naselja Dorc, rekonstrukcijo lokalne ceste od krožišča Kunej do naselja Armeško, zaključeno prenovo Lovske ceste, izvedeno energetsko sanacijo telovadnice pri osnovni šoli in obnovljen spomenik izgnancem, ki je bil odkrit spomladi leta 1962.
Podžupan Mestne občine Krško Janez Jože Olovec je zatem ob čestitki krajankam in krajanom za krajevni praznik in nagrajencem za prejeta priznanja izpostavil še nekaj izvedenih naložb občine v minulem letu, poleg že omenjenih so to še med drugim ureditve cest Mali Raztez–Kelhar, odcepa Gabrič, vodovodov Divjakov hrib, Dolenji Leskovec, Armes in Lokve, avtobusnih postajališč v Brestanici, ureditev obrežja ob ribnikih v Mačkovcih idr., medtem ko je med letošnjimi naložbami še posebej omenil t. i. projekt Grajske sanje, to je načrtovano obnovo pri gradu Rajhenburg, obnovo ceste in ureditev pločnika skozi naselje Stolovnik, ceste Brestanica–Armeško–Veliki Kamen, vzpostavitev izposoje koles pri brestaniški železniški postaji, ureditev pohodne poti ob ribnikih v Mačkovcih in dobavo mobilnega bazenskega dvigala. Navezujoč se na pomen krajevnega praznika pa je Olovec dejal, da Brestanica danes ne nosi le sporočila o prestanem trpljenju izgnancev, temveč tudi o pogumu in neizmerni moči naroda, ki se je vrnil, preživel in znova zaživel, kar se zrcali tudi skozi nenehen razvoj Brestanice in njej pripadajočih naselij.
Ideološke delitve naj gredo na smetišče zgodovine
Letošnji slavnostni govornik na krajevni slovesnosti, Koprčan Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije, je povlekel paralele iz naših krajev izgnanega prebivalstva s trpljenjem, ki so ga bili deležni tudi pretekli rodovi na Primorskem, ko je med 1. svetovno vojno Italija s sporazumom z Angleži prestopila na stran Antante ter v zameno pridobila Primorsko, Istro in del Dalmacije, v katero je vkorakala po dobljeni vojni. »Podobno usodo vaši so zatem ljudje doživeli pri nas. Italijani so namreč najprej poskrbeli, da so polovili večino mladih fantov, da se ti ne bi upirali, odhajali v partizane, in jih odpeljali globoko v Italijo. Niso jih mobilizirali v vojsko, ker so se bali njihovega upora, pač pa so jih mobilizirali kot zastonj delovno silo, jih opremili z orodji za težaška dela, na rokavih so morali nositi napis: politično sumljiv, kasneje so jih nekaj poslali tudi v Afriko. Ob razpadu Italije, 25. Junija 1943, so ti fantje prišli kot prekomorci iz Italije in se vključili v partizane. To ni bila le ena skupina ljudi, bilo je 25.000 borcev, ki so zatem iz smeri Korčule, Knina in Trsta pomagali osvobajati to deželo, tedaj našo skupno. Na koncu, ko so končali v Trstu, so bili napoteni na Poljane, kjer se je 15. maja 1945 končala vojna.« Spomnil je tudi na dogajanja na Rabu med drugo evropsko ofenzivo, ko so Italijani domala popolnoma izpraznili primorske in istrske vasi, jih požgali, domačine pa odgnali na Rab, da ti niso mogli partizanom nuditi pomoči. Na Rabu je trpelo na tisoče ljudi, »pet tisoč jih je tam pustilo svoje kosti«, je dejal. Vprašal se je, kdo je dal pravico okupatorjem, na našem območju Nemcem, v njihovem primeru Italijanom, za izvajanje takšne fašistične, genocidne politike. »Danes vam želim samo sporočiti, da je v tej naši državici vsaka pokrajina, vsak rod trpel, vaši predniki pa še toliko bolj, saj so bili Nemci, v primerjavi z Italijani, ki niso imeli svoje vizije in zato tudi dve leti pred zaključkom vojne kapitulirali, veliko bolj organizirani in z jasnim ciljem, da ponemčijo deželo, Slovence, kolikor jih bi sploh še preživelo, pa naredijo za hlapce.« Navezujoč se na novodobni čas pa je med drugim izpostavil, da je treba ohraniti spomin, a prestopiti določene rubikone: »V drugi sv. vojni, tudi leta 1990, smo dokazali, da vselej, ko je treba, znamo strniti vrste, a skrajni čas je, da poiščemo tudi pomiritev, da si znamo oprostiti in da ideološke delitve za vselej spravimo na smetišče zgodovine.«
Prejemnica zlate plakete KS Brestanica Vesna Butkovič
In medtem ko so v atriju gradu odzvanjale pesmi, nastopili so: otroški in mladinski zbor brestaniške šole pod vodstvom Antonije Ključevšek in ob klavirski spremljavi Estere Cetin, solista Marko Železnik in mlada vokalistka Laura Tovornik, Rajhenburški oktet, MoPZ Svoboda pod taktirko Nine Pisek ter cerkveni zbor Brestaniški slavčki z zborovodkinjo Tatjano Kukovičič, Margareta Marjetič pa je prebrala spomin Lada Smrekarja o izgnani Hlebčevi mami iz Brestanice, je predsednik Bezjak podelil letošnja krajevna priznanja. Pisna priznanja KS Brestanica za delovanje v društvih in na drugih krajevnih področjih so prejeli Samo Ban, Marija Kink in Bojan Zupan; bronasti plaketi KS Brestanica Albina Pribožič za skrb do sočloveka in pri urejanju domačega okolja ter Samuel Kukovičič za opravljena dela za lepšo podobo Kantalona in strokovno delo urarskega mojstra ter restavratorja, zlata plaketa KS Brestanica pa je šla v roke Vesne Butkovič. Slednja se z vso predanostjo angažira v Turističnem društvu Brestanica, ki ga kot predsednica vse od leta 2006 tudi vodi, aktivna je tudi v KD Svoboda Brestanica, je plesalka v srednjeveški plesni skupini, članica tamkajšnjega PGD, Društva prijateljev mladine, med drugim pa je tudi več mandatov prizadevna članica sveta KS Brestanica. Poleg navedenih krajevnih priznanj je Bezjak podelil še dve jubilejni plaketi KS, ki sta ju prejela Turistično društvo Brestanica in Kulturno društvo Svoboda. Turistično društvo za 60 let delovanja in prizadevanja za urejenost kraja, kulturno društvo pa za 80 let vsestranskega, uspešnega kulturnega ustvarjanja v krajevnem okolju in širše.
B. M.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.