Glavni problem, da je bila v četrtek takšna gneča, je po oceni Erika Logarja, vodje področja varne mobilnosti pri AMZS, dejstvo, da so se številni odločili za pot na morje, ob tem še nesreče in prometne konice, ljudje pa nato postanejo živčni in nezbrani.

Zavod Reševalni pas je objavil tudi posnetke voznikov, ki niso ustvarili reševalnega pasu in s tem ovirali pot intervencijskim vozilom. Zakaj takšne posnetke objavljajo? “Ker smo z objavo marsikomu napeli ušesa in z objavo dosegli napredek. Reševalni pas je velikokrat vzorno narejen,” razlaga Anže Albreht z zavoda.

V zakonu sicer ni določeno, pri kateri hitrosti, a Albreht izpostavlja, da velja dogovor, da takrat, ko hitrost pade pod 60 km/h.

Kako naj se vozniki razvrstijo? “Najbolj enostavno je, da reševalni pas vzpostavimo med prehitevalnim in voznim pasom. Tudi če so trije pasovi, reševalni pas je med skrajno levima prometnima pasovoma. Tisti iz prehitevalnega pasu zavijejo levo, skrajno do ograje. Kolona skrajno desno, se stisne na desno stran, kolona iz sredine na desno, do že stisnjene kolone.” Reševalni pas ponazori z načelom roke: “Levi zavijejo levo, vsi ostali pasovi pa desno en do drugega.”

Kdaj torej se sploh odpraviti na pot? Logar voznikom svetuje, da se na pot odpravijo čim prej. V nedeljo, ko se bodo reke pločevine vračale iz morja, saj se prazniki v tujini končajo, pa svetuje, da če imajo vozniki možnost, naj počakajo na ponedeljek.

Ob tem Logar opozarja tudi na “cestno piratstvo”. ” Ko želi nekdo nuditi pomoč vozilom z okvaro, na koncu pa pride do visokih stroškov. Paziti je treba, koga pokličemo na pomoč, tudi v tujini.” Velja namreč zakonodajno pravilo, da če se okvara vozila zgodi na voznem ali prehitevalnem pasu, mora za odstranitev vozila poskrbeti Dars, ko je vozilo na odstavnem pasu, lahko sami pokličemo na pomoč, še pojasnjuje Logar.