Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Ob dnevu varne rabe interneta, ki ga praznujemo 6. februarja, na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru UL Fakultete za družbene vede, opozarjajo na problematiko spletnega nasilja, ki predstavlja velik izziv za vse, največji pa za mladostnike. Med njimi je močno razširjeno medvrstniško spletno nasilje, s katerim se težko pravilno soočajo.
Da je spletno nasilje med mladostniki velik izziv, na Safe.si ugotavljajo vsakodnevno pri pogovorih z učenci in dijaki na Safe.si delavnicah (letno jih izvedejo okoli 800), kjer že učenci četrtih razredov osnovne šole redno pripovedujejo, da so bili žrtve, povzročitelji ali priče spletnega nasilja, posamezni primeri pa se pojavljajo tudi v nižjih razredih. Da so mladostniki močno vpleteni v spletno nasilje, kažejo tudi raziskave tega področja.
Tako je raziskava Odklikni! iz leta 2018 pokazala, da je že 49 % osnovnošolcev in 55 % osnovnošolk ter 54 % srednješolcev in 64 % srednješolk doživelo vsaj eno obliko spletnega nasilja. Stvari pa so se na tem področju močno poslabšale po pandemiji Covida-19, je bilo ugotovljeno v kvalitativni raziskavi TRACeD, v okviru katere so spomladi 2022 izvedli intervjuje z učenkami, dijakinjami in študentkami. Safe.si anketa med osnovnošolci in srednješolci prav tako iz leta 2022 je pokazala, da sta najbolj pogosta razloga, zakaj se na spletu mladostniki počutijo slabo, izključenost iz skupine sošolcev na družbenem omrežju in norčevanje iz njih na spletu. Kar 64 % srednješolcev je mnenja, da so ljudje na internetu bolj nesramni in zlobni kot v živo.
Pri pogovorih z mladostniki na Safe.si delavnicah ugotavljajo, da mladi blažje oblike spletnega nasilja (npr. žaljenje) normalizirajo in ga ne sprejemajo kot nasilje, a jih kljub temu prizadene in se počutijo slabo. Prav tako se številni povzročitelji ne zavedajo, da izvajajo nasilje, saj svoja dejanja opisujejo kot šalo in način zabave, obenem pa zaradi pomanjkanja empatije ne razumejo, da žrtvi povzročajo stisko. Hkrati opažajo, da je med mladostniki zasidrano stališče, da si je žrtev sama kriva za nasilje, ki se ji dogaja.
Anketa Posavskega obzornika: Se na spletu počutite varne?
Varni uporabi interneta smo posvetili tudi anketno vprašanje v zadnji številki Posavskega obzornika. Sogovornike smo vprašali, ali se pri brskanju po spletu počutijo varne, razmišljajo kdaj o tem, da ves čas puščamo sledi o svojem brskanju in iskanju, menijo, da so njihovi osebni podatki dovolj zavarovani ali jih lahko kdo zlorabi?Janez Planinc, Senovo: Mislim, da je naša varnost na internetu zelo ogrožena, saj si z vsem, kar objaviš na internetu, takoj nekje registriran. Poskušam paziti, da nikjer ne puščam svojih osebnih podatkov, nikoli nikomur ne javim številke bančnega računa ali davčne številke. Treba je biti zelo pazljiv, sicer se lahko hitro kdo okoristi na naš račun, povsem zaščititi pa se žal ne moremo.
Marijana Koprivnik, Leskovec pri Krškem: Med brskanjem po spletu o tem ne razmišljam, ko pa prileti kak ‘spam’, se hitro vprašam o varnosti. Včasih so virusi le sesuli računalnik, zdaj pa te lahko izsiljujejo ali ti grozijo z izdajo osebnih podatkov. Redno moramo delati varnostne kopije podatkov na zunanji disk in sproti brisati pomembne datoteke, ki bi bile lahko tarča zlorabe.
Tomaž Žnidaršič, Sevnica: Brskanju po spletnih straneh ne namenjam ravno veliko časa, prav tako ne kupujem preko spleta, a če se slučajno kdaj odločim, so to preverjene spletne strani. Mojih osebnih podatkov, sploh pa številk bančne kartice, ne puščam na spletu, kajti zavedam se, da se podatki nekje nalagajo in lahko bi se kakšen nepridiprav okoristil ter mi povzročil preglavice.
Anže Šeško, Senovo: Kot pripadnik mlajše generacije, t. j. »generacije Z«, nisem preveč obremenjen s pretirano rabo interneta, ker se poskušam spletu v vseh ozirih čim bolj izogniti. Ravno tako ne nakupujem preko spleta, ker menim, da te lahko hitro ogoljufajo, zato delujem po principu, da sem čim manj prisoten na internetu in tako puščam čim manj spletnih sledi.
Spletnega nasilja v kakršnikoli obliki ne smemo tolerirati, opozarjajo na Safe.si. Pri tem imajo pomembno vlogo starši, ki otrokom omogočijo dostop do spleta in bi jih morali naučiti prepoznavati glavna spletna tveganja. Raziskava Delovna aktivnost, duševno zdravje in varna raba interneta, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani junija 2023, je pokazala, da je več kot polovica (55 %) slovenskih staršev v skrbeh, da bi njihov otrok postal žrtev spletnega nasilja, da pa bi bil povzročitelj spletnega nasilja skrbi četrtino (26 %) staršev. V skrbeh, da ne bodo znali pomagati otroku, če bi postal žrtev spletnega nasilja, je 42 % staršev, da pa bo otrok imel čustvene in vedenjske težave zaradi spletnega nasilja, jih meni 57 %. Tretjina staršev je v skrbeh, da bi njihov otrok začel izvajati fizično nasilje, če ga bodo nadlegovali preko spleta. Več kot pol staršev (54 %) nima zaupanja v šolo in druge institucije, da bodo otroku pomagale, če bo žrtev spletnega nasilja.
V primeru, da bi otrok bil žrtev spletnega nasilja, bi se na policijo verjetno obrnilo 83 % in na šolo 85 % staršev. Skrb vzbujajoče pa je, da bi verjetno otroku svetovalo, da naj vrne s spletnim nasiljem v enaki meri kar 10 % staršev, 29 % pa bi jih pričakovalo, da bodo to otroci rešili sami med seboj. Večina staršev bi svojemu otroku nudila čustveno podporo in tolažbo (99 %) in svetovala, da povzročitelja blokira (95 %). Na starše povzročitelja spletnega nasilja bi se obrnilo 81 % staršev, pravno pomoč pa bi jih poiskalo 69 %.
Šole, učitelji in šolske svetovalne službe imajo pomembno vlogo pri obravnavi spletnega nasilja, saj skozi svojo vzgojno vlogo vplivajo na odnos mladostnikov do spletnega nasilja in vrstnikov. Ker je spopadanje s to problematiko zahtevno, so na Safe.si pripravili priročnik za šole o spletnem nasilju, ki ga bodo predstavili šolskim delavcem na konferenci ob izidu 14. februarja. Na konferenci bodo osvetlili problematiko spletnega nasilja in predstavili, kako naj šole ukrepajo in kako naj pri tem sodelujejo s policijo, centri za socialno delo in starši. Priročnik z naslovom »Spletno nasilje: prepoznavanje, obvladovanje in ukrepanje« prav tako prinaša praktične nasvete, kako naj šole obravnavajo posamezne primere spletnega nasilja.
O dnevu varne rabe interneta
V približno 180 državah iz celega sveta vsako leto v torek v drugem tednu februarja praznujemo dan varne rabe interneta. Na šestih od sedmih celin je vsako leto organiziranih na stotine dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet www.betterinternetforkids.eu. Znotraj mreže že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki je koordinator aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta v Sloveniji.
Več informacij o aktivnostih ob dnevu varne rabe interneta 2024 tukaj.
P. P./vir: Safe.si
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
