Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Glasba je stalna spremljevalka družine Drstvenšek, v kateri so ob očetu Romanu in materi Nadi odraščali Anja, Klara in Leon. Po poroki je Anja priimek zamenjala za Kozinc in tudi njen mož Marko je glasbenik in skupaj v svet glasbe z veseljem vodita svoj naraščaj – Martina, Tonija in Jano. Družinama se je pri glasbenem ustvarjanju pridružil še Matej Krošelj in skupaj ustvarjajo nepozabne glasbene trenutke, ki se dotaknejo srca.

Začetki zanimive glasbene zgodbe segajo v čas odraščanja Romana Drstvenška, ki izhaja iz majhne vasi Zalog pod Bohorjem. V njegovi rojstni hiši je ljudska pesem spremljala vsak ’likuf’ (spravljanje sena, koline, ličkanje itd.), a tudi dolgi zimski večeri so na kmetiji ponujali druženja s pesmijo. Njegova mati in oče sta skupaj hodila po ohcetih – ona je kuhala, on je bil muzikant – in tako je tudi Roman že zelo mlad vzel v roke harmoniko ter začel še on igrati na poročnih slavjih. Po zaključenem študiju je postal profesor matematike in fizike, vendar glasbe ni zapustil. Že v študentskih letih se je priključil ansamblu Labirint, v katerem igra še danes. Je tudi samouk na trobenti in eden izmed ustanovnih članov Godbe Blanški vinogradniki. Veselje do glasbe je prenesel na svoje tri otroke – Anjo, Klaro in Leona, medtem ko je žena Nada močna in trdna opora v ’zakulisju’, saj edina v družini ni glasbenica. »Mami skrbi za vse, kar se ne vidi – pripravlja nam izvrstne obroke, snema nastope, da lahko delamo analizo, nam svetuje glede oblek, popazi na vnuke … in zato smo ji iz srca hvaležni,« povedo člani družine, ki so kar nekaj let živeli na Blanci, nato so se leta 2007 preselili v Dolenji Leskovec pri Brestanici, kjer je Roman kmalu začel sodelovati z MoPZ Svoboda Brestanica, Rajhenburškim oktetom ter tenoristom Markom Železnikom.

OD CITER DO PETJA

In kako je bilo odraščati ob očetu, predanemu glasbi? »Spominjam se, kako me je ati že zgodaj želel naučiti dvoglasnega petja pesmi Vse, kar lazi po tem sveti, kako me je učil igranja na kljunasto flavto in klaviature. V Glasbeni šoli Sevnica sem najprej obiskovala glasbeno pripravnico, potem sem morala izbrati inštrument. Ravno takrat so odprli oddelek citer, in čeprav sem razmišljala o flavti, sem se odločila za citre. Učila sem se pri prof. Mateji Kolić, kasneje pri Aniti Veršec, Jasmini Levičar, Tinki Vukič, Mateji Avšič in Franji Kočnik. Prav vsaka izmed njih mi je dala nekaj dragocenega – glasbeno znanje, osebne vzpodbude in potrpežljivost, za kar sem jim iz srca hvaležna. V času šolanja sem osvojila več zlatih priznanj na državnih citrarskih tekmovanjih,« pripoveduje Romanova najstarejša hči Anja, ki je nekaj časa igrala v citrarskem orkestru Glasbene šole Brežice.

Po zaključeni osnovni šoli se je soočila s pomembno odločitvijo: »Takrat v Sloveniji na umetniških gimnazijah še ni bilo oddelka citer, študij tega inštrumenta je bil možen le v tujini. Vedela sem, da tujina ni zame, zato profesionalne citrarske kariere nisem videla kot realno možnost. Kljub temu sem iskala načine za širitev svojega glasbenega znanja. Profesorica Betka Cimperšek na GŠ Sevnica me je pripravila na sprejemne izpite na Konservatoriju za glasbo Jurij Slatkonja v Novem mestu za smer glasbeni stavek. Šolanje na zasebni glasbeni srednji šoli sem združevala z obiskovanjem Gimnazije Brežice in v tem času sem se začela učiti petja, sprva pri profesorici Martini Prevejšek, nato pri profesorici Darji Novak, med študijem matematike v Ljubljani pa pri profesorici Štefici Grasselli v Glasbeni šoli Rakovnik. Najlepše spomine imam na petje v zboru konservatorija pod vodstvom Aleša Makovca.«

Svoj prvi samostojni javni nastop je imela pri 13 letih – po zaključeni nižji glasbeni šoli je pripravila v kulturni dvorani na Blanci samostojni koncert z glasbenimi prijatelji. Leta 2013 sta s šest let mlajšo sestro Klaro oblikovali enega od Aninih glasbenih večerov v cerkvi sv. Ane v Leskovcu pri Krškem. »Kot citrarka sem sodelovala s flavtistko Laro Šalamon iz Boštanja, ki že vrsto let živi in dela v tujini, ter z raznimi pevci, Markom Železnikom, Juretom Klenovškom, Anjo Žabkar, Aljažem Farasinom in še mnogimi drugimi. Spremljala sem različne pevske skupine, Vilinke, Triolo, Roso, Veritas, Jarico, Rajhenburški oktet in MoPZ Svoboda Brestanica, Moški komorni pevski zbor Čebelarske zveze Slovenije in tako naprej. Sodelovala sem tudi z Godbo Slovenskih železnic, Godbo Blanški vinogradniki in z ansamblom Labirint. Pojem in igram citre v otroško-mladinskem cerkvenem zborčku Župnije Brestanica, sem članica KUD Poklek in KD Svoboda Brestanica,« naniza še nekaj spominov na svoji ustvarjalni poti ter predstavi še moža Marka Kozinca, svojo najstniško ljubezen, ki se je z leti samo še poglabljala.

ANJINA IN MARKOVA ZGODBA

»Marko je odraščal na Pokleku nad Blanco, doma so se ukvarjali s čebelarstvom in glasbi niso namenjali veliko pozornosti, a starši so ga, tako kot njegovo starejšo sestro Ano, vpisali v Glasbeno šolo Sevnica, kjer se je učil igranja na trobento pri profesorju Dejanu Brečku. Med študijem v Ljubljani se je odločil nadgraditi svoje igranje trobente na Glasbeni šoli Rakovnik, kjer ga je učil njegov prvi profesor. Nekaj časa je igral trobento v Papirniškem pihalnem orkestru Vevče, na povabilo Martina Marka se je pridružil sevniški glasbeni skupini Makadam sp. Leta 2000 se je pridružil Godbi Blanški vinogradniki …« teče Anjina pripoved, ki se rada spominja oktobra 2018, ko sta si nadela zlata prstana. Danes sta starša dvema navihančkoma, starima pet in tri leta, ter desetmesečni princeski, ki so del vsega, kar počneta starša – njuni otroci so tudi del skupnih vaj, kjer postanejo zanimivi glasbeni inštrumenti celo kuhinjski lonci.

»Že štiri leta živimo v Kranju, vendar se vsak vikend vračamo v Posavje, kjer so naše korenine,« pove z nasmehom in nato prepusti besedo še mlajši sestri Klari, ki ima v svojem arhivu prav tako shranjenih ogromno lepih spominov.

KLARA IN MATEJ

Zaradi selitve v Dolenji Leskovec je Klara začela z obiskovanjem Glasbene šole Krško ter med violino in flavto izbrala slednjo. »Moja mentorica flavte je bila profesorica Andreja Istenič Lipovšek, s katero sva preživeli veliko časa in se zelo povezali, kot tudi s korepetitorjem Lucijanom Cetinom. Pripravljala me je na državna in mednarodna tekmovanja, kjer sem dosegala zlata priznanja. Leta 2016 sem na tekmovanju TEMSIG prejela zlato priznanje, prvo mesto, nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe in nagrado, da sem se lahko udeležila brezplačnega glasbenega poletnega tabora Musica creativa, kjer sem s pihalnim orkestrom na odru portoroškega avditorija nastopila kot solistka s pesmijo Aprilsko vreme, katere avtor je Dejan Učakar,« se spominja sogovornica, ki je v zaključku osnovne šole začela v GŠ Sevnica obiskovati ure solo petja pri mag. Martini Prevejšek, med srednješolskim izobraževanjem v Ljubljani pa v GŠ Rakovnik pri Štefici Grasselli. »Nazadnje je bil moj mentor Nace Junkar,« izpostavi še eno znano glasbeno ime mladenka, ki je članica Simfoničnega orkestra GŠ Krško, Godbe Blanški vinogradniki, cerkvenega otroško-mladinskega zborčka Brestaniški slavčki in ansambla Plamenci.

Ljubezen do glasbe jo je povezala z njenim življenjskim in glasbenim sopotnikom Matejem Krošljem. Ta se je že kot deček spogledoval z narodno-zabavno glasbo, kajti njegov oče Branko Krošelj je nekaj časa igral bas kitaro v ansamblu Jasmin. »Matej ga je pozorno poslušal in občudoval. Takrat se je v njem prebudila strast in želja po igranju. Sprva se je sam učil igranja kitare, a kmalu je odšel na prvo uro bas kitare k Martinu Marku, potem se je spet učil sam. Pred dvema letoma si je zaželel igrati bariton. Poučuje ga Tilen Kočevar, ki mu vsake toliko pokaže tudi kakšne trike na bas kitari. Matej se je pred dvema letoma pridružil ansamblu Užitek, kjer je pokazal, da ni le odličen inštrumentalist, temveč tudi odličen pevec,« teče predstavitev mladega glasbenega upa, čigar strast do glasbe se odraža v njegovem dovršenem nastopu.

LEONOVA GLASBENA POT

Leon je najmlajši izmed otrok družine Drstvenšek. S posebnim otroškim žarom je poslušal sestrici, ko sta vadili igranje na inštrumente vsaka zase in tudi skupaj ter peli. Svoj prvi solo pevski nastopom je imel že v vrtcu, zapel je Mama, naj tebi zapojem ter ganil vse navzoče. V Glasbeni šoli Krško si je želel igrati trobento, vendar je bil oddelek že poln, zato se je odločil za klarinet. Za njim je osem prekrasnih let izjemnega sodelovanja s profesorjem Petrom Gabričem. Vsako leto je na državnih in mednarodnih tekmovanjih prejemal zlata priznanja in prve nagrade. Danes igra v Simfoničnem orkestru GŠ Krško, Godbi Blanški vinogradniki, brestaniškem cerkvenem otroško-mladinskem zborčku, na pomoč pa ga pokličejo tudi sosednji pihalni orkestri.

DRUŽINSKI NASTOPI

»Zaradi selitve z Blance v Dolenji Leskovec smo bili v času glasbenega izobraževanja razprti na dve strani – mene so starši vozili v sevniško glasbeno šolo, Klaro in Leona v krško. To so bili nori časi. Otroci smo prišli domov iz šole in že čakali, da prideta ati in mami ter nas peljeta vsak na svojo stran. Sama sem bila v nekem obdobju v glasbeni šoli prav vsak dan v tednu, razen nedelje. Klara in Leon nista bila kaj dosti na boljšem. Ko se pripravljaš na tekmovanja, je namreč tudi več vaj in pripravljalnih nastopov. Ati in mami sta nas z veseljem na vsakem nastopu poslušala in nikoli jima ni bilo težko sesti za volan in nas peljati v glasbeno šolo,« pove Anja. »Vsakdo od nas je imel tudi obdobje krize, ko se nam ni dalo vaditi ali iti v glasbeno šolo, ko nam je bila glasba v breme in smo hoteli celo vse pustiti. Takrat sta v ospredje stopila starša, ki nista dopustila, da bi končali pot, na katero smo stopili in danes smo jima hvaležni,« doda Klara, nato sestri obudita še nekaj prijetnih spominov na skupne nastope.

»Najraje sem vedno zapela in zaigrala s šest let mlajšo sestro Klaro. Štiri leta je bila stara, ko sva prvič nastopili skupaj v GŠ Sevnica na nastopu Bratci in sestrice. Naslednje leto naju je na Blanci slišal Boris Kopitar in naju povabil v svojo oddajo. Ko je bila Klara stara šest let, sva prvič zapeli na poroki, ko se je poročila najina sestrična …« obudi najzgodnejše spomine Anja. Njunih skupnih nastopov je bilo vedno več in ko je Klara začela igrati flavto, sta citram dodali še ta inštrument. Njun mlajši brat Leon se jima je pridružil, ko bil star osem let in čez nekaj let so postali Trio Drstvenšek. »Potem je prišel Marko in postali smo kvintet, ki se mu je na rojstnodnevnih zabavah ali prireditvah pridružil še ati Roman. Pred dobrima dvema letoma je postal naš član še Klarin fant Matej in ugotovili smo, da potrebujemo novo ime. Letošnjo jesen smo se končno odločili – Skupina Drstvenšek bomo, saj ime zajema našo preteklost in našo sedanjost,« pojasnjuje Anja, ki je neformalni vodja. »Naš repertoar je širok, a velik del programa predstavljajo skladbe z ljubezensko tematiko, saj veliko igramo na civilnih in cerkvenih obredih porok. Na rojstnih dnevih z nami na harmoniko zaigra tudi ati, ki poskrbi še za kak humoristični vložek,« dodata sestri ter zaključita, da so vsi ena velika družina, ki jo močno, zares močno povezuje glasba. Zanje je glasba tkanje nevidnih niti, ki povezujejo in širijo ljubezen

»Življenja brez glasbe si ne predstavljamo. To je življenjska tekočina, ki nas hrani, opogumlja, vodi …« povedo sogovorniki, ki so na božični večer skupaj s cerkvenim otroško-mladinskim pevskim zborom Brestaniški slavčki nastopili na otroški božičnici v cerkvi Vstalega Odrešenika na Senovem, 30. decembra pa se bodo predstavili v sevniški kulturni dvorani z žensko vokalno zasedbo Veritas.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 19. decembra 2024.

#povezujemoposavje

 

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.