Google je nepričakovano odstranil svojo zavezo “doseči neto ničelne emisije do leta 2030” s svoje spletne strani. Oddelek “Trajnostno poslovanje” je bil preimenovan v “Naše delovanje”, medtem ko se zaveza zdaj pojavlja le v prilogi najnovejšega okoljskega poročila. Gre za opazen odmik od obljube izvršnega direktorja Sundarja Pichaija iz leta 2020, da bo podjetje do leta 2030 delovalo izključno na ogljično nevtralni energiji.

Google trdi, da še vedno cilja na ničelne emisije v celotni vrednostni verigi do leta 2030. V letu 2024 so emisije podatkovnih centrov padle za 12 odstotkov, vendar je stran o trajnosti podatkovnih centrov zdaj cilje predstavila kot “ambiciozen podvig”, ne kot zagotovilo. Poraba električne energije se je leta 2024 povečala za 26 odstotkov in dosegla 32,2 teravatnih ur oziroma več kot letna poraba Irske. Skupne emisije toplogrednih plinov so se povečale za 48 odstotkov zaradi razcveta umetne inteligence. Ena sama sporočilna seja v Gemini porabi približno 0,24 vatne ure.

Po oceni podjetja McKinsey bo do leta 2030 potrebnih 6,2 bilijona evrov naložb za zadostitev računalniškim potrebam, od tega 4,8 bilijona evrov za podatkovne centre z umetno inteligenco. Ti bi lahko predstavljali do 70 odstotkov novega povpraševanja po elektriki. V ZDA naj bi podatkovni centri do leta 2030 porabili 12 odstotkov električne energije.

Analitiki opozarjajo na “krizo podnebne strategije” v tehnološkem sektorju, saj naraščajoče potrebe po energiji ogrožajo cilje zmanjšanja emisij. Politični dejavniki, kot je stališče Trumpove administracije do podnebnih ukrepov in promocija “izjemno čistega” premoga, dodatno otežujejo korporativno usmerjanje. Ali bodo druge tehnološke korporacije sledile Googlu, ostaja odprto vprašanje. Microsoft in Amazon pa še vedno izpostavljata neto ničelne emisije kot ključno zavezo.