Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Še nekaj delovnih dni se na upravnih enotah (in tudi elektronsko) zbirajo podpisi za vpis pravice do uporabe gotovine v Ustavo Republike. Čeprav je bila pobuda pri nekaterih cinično pospremljena s komentarjem, da se morajo izginotja gotovine bati predvsem »zobne miške in branjevke«, pa obstoj in uporaba fizičnega denarja, torej možnosti plačevanja z bankovci in kovanci, velikemu številu ljudi predstavlja temeljni občutek varnosti.

Potem ko je Ivan Jurgec poleti vložil omenjeno pobudo, se je večji del javnosti prvič po dolgem času začel spraševati o tem, kaj jim gotovina sploh pomeni. Ko je Evropska komisija junija letos predstavila pravno podlago za uvedbo digitalnega evra, so nadaljnje razprave strahove Evropejcev le še podkrepile, čeprav je bilo s strani Evropske centralne banke (ECB) že zagotovljeno, da elektronska verzija evra ne bo kar nadomestila fizičnega denarja, ampak naj bi bila dodatno enakovredno plačilno sredstvo.

Za spremembo Ustave se mora zbrati kar 30.000 podpisov volivcev, zaenkrat naj bi bili nekje na tretjini te številke – bo torej pobudi uspelo priti do parlamenta?

Z vpisom pravice do uporabe gotovine v ustavo se te mesece, na pobudo kanclerja Karla Nehammerja, intenzivno ukvarjajo tudi v sosednji Avstriji. Da ima »vsak pravico kupovati izdelke in plačevati storitve v gotovini«, so si z glasovanjem 111 od 150 poslanskih glasov in posebnim amandmajem v ustavi letos junija že zagotovili v državi, s katero nas tako radi mešajo, Slovaški, konec avgusta pa so z vladnimi posveti, kako ustavno zavarovati uporabo svoje gotovine, začeli tudi Švicarji. Kaj pa mala Švica, Slovenija? Čeprav poročilo ECB iz 2022 potrjuje, da se je tudi pri nas uporaba negotovinskega plačevanja med epidemijo povečala in uporaba gotovine zmanjšala, je Slovenija še vedno v vrhu držav pri gotovinskem poslovanju. Nas to dela nazadnjaške, nagnjene k »plačevanju na roko«, ali gre pravzaprav za to, da se ljudje ob možnosti, da razpolagajo z gotovino, počutijo varnejše?

Kot boste lahko razbrali, so mnenja sogovornikov iz ankete v Posavju, sploh med starejšimi, potrdile drugo, čeprav je plačevanje s kartico del njihovega vsakdana. Kljub temu, da vlagatelj pobude v medijih, Jurgec, našteva še kup razlogov za ‘obrambo gotovine’, kot je na primer uvedba popolnega nadzora nad našimi transakcijami, v kolikor bi bile valute le digitalne, in opozarja na možnost, da ti denar nekdo preprosto izbriše, pa so sogovorniki v Posavju veliko pred takšnimi bojaznimi na primer pomislili na to, da ti od gotovine, ko z njo plačaš, nihče ob nakupu ne odbija procentov vrednosti kot pri plačevanju s karticami in da imajo do gotovine še od tolarjev emocionalno vezanost.

Stanka Žičkar, Sevnica: Ne dolgo nazaj sem obiskala Švedsko in Dansko, kjer večino plačilnega prometa poteka kartično. Njihovih bankovcev in kovancev sploh nisem videla. V Sloveniji imamo na voljo več vrst kartičnega poslovanja, izguba ali kraja kartice pa se lahko hitro in enostavno prekliče. Sama na srečo nimam izkušenj, kako je z zlorabo kartic, vendar se tudi to dogaja. Še vedno pa živimo v deželi, kjer imajo nekateri prebivalci slabše zaupanje do bank in kjer so nekateri prebivalci navajeni poslovati samo z gotovino. Ko dobijo dohodek, ga dvignejo in razpolagajo z njim do naslednjega priliva. Z vidika državnih služb je seveda kartično oz. poslovanje preko transakcijskih računov boljše, ker je pregledno in sledljivo, oteženo je plačevanje zaposlovanja na črno ipd. Vendar je Ustava RS zato, da omogoča enakost in pravičnost do vseh državljanov, zato bi se strinjala z izvedbo referenduma na to temo. Sama sem mnenja, da gotovina ostane. Pred uvedbo evra je bila gotovina del identitete naroda in še vedno sem vesela, ko dobim v roke evrski kovanec s slovenskim motivom.

Tina Železnik, Okič: Dolgo časa smo čakali, da smo pridobili možnost plačila s kartico in gotovino. Sem mnenja, da bi bilo zmotno razmišljati v smeri, da bi možnost izbire izgubili. Podpiram uporabo tako kartic kot gotovine. Kljub hitremu napredku mora biti vsakemu človeku dana možnost, da porabi denar kadarkoli in kakorkoli sam želi, brez občutka nadzora in sledljivosti. Pri plačilih uporabljam tako kartice kot gotovino. Vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo podpiram.

Ciril Kolenc, Vrhek pri Tržišču: Ukinjanje gotovine se je pričelo z uvedbo brezgotovinskega poslovanja. Nepredstavljivo je, da bi danes, na primer, večje in velike firme poslovale z gotovino, ker so to »tone denarja«, zato je ta poziv verjetno sprejemljiv ali nujen za mala plačila in ljudi, ki še danes težko ali sploh ne poslujejo brezgotovinsko. V mislih imam upokojence, ki so načeloma tudi še »računalniško nepismeni«. Sam v glavnem poslujem brezgotovinsko, kajti internetni nakupi so postali nepogrešljivi. Če je treba tako akcijo podpreti, jo podpiram, kot sem navedel – za drobna plačila, kajti kar težko si zamišljam, kako bi plačevali na tržnici branjevkam … Sigurno se bo razvoj plačevanja nadaljeval, samo upam, da ne s splošno uvedbo kripto valut v oblaku.

Peter Planinc, Koprivnica: Sem uporabnik brezgotovinskega poslovanja, rojen sem v času,  ko smo še kot dijaki namesto bančne knjižice prejeli prve bančne kartice in jih zato uporabljam že vse svoje odraslo življenje. Skozi čas se je uporabnost »plastičnega« denarja samo še povečala, z uvedbo mobilnih bančnih aplikacij je usmerjenost v brezgotovinsko poslovanje še bolj logična. Osebno se mi zdi, da je takšno rokovanje enostavnejše, hitrejše, predvsem pa vedno pri roki, torej zato tudi bolj učinkovito. S samo zlorabo varnosti in nepooblaščeno uporabo bančne kartice se do sedaj še nisem soočil, imeti moramo samozaščitni odnos in da znamo sami oceniti ter presoditi, kdaj kartice in njenih podatkov pač ni varno uporabiti, kot so na primer nakupi preko neznanih spletnih strani, nepotrebno sporočanje občutljivih bančnih podatkov neznancem ter podobno.  Brezgotovinske transakcije so ustrezno zabeležene, omogočajo sled toku denarja in zato kot takšne že v osnovi vsaj delno onemogočajo nezakonito ravnanje. Ne smemo si zatiskati oči in si moramo priznati, da smo še vedno družba, ki se sooča s kar precej sive ekonomije in drugimi podobnimi anomalijami, pomemben dejavnik pri tem je uporaba gotovine, ki kot medij transakcije podpira takšno ravnanje. Kakšna manjša vsota v denarnici je seveda vedno zelo dobrodošla. Ne zdi se pa mi potrebno pravico do gotovine zapisati v ustavo, saj gotovina kot takšna, brez predlaganega vpisa, tudi ne bo kar izginila iz naših denarnic, še posebej če gre za uporabo manjših vsot denarja.

Ivanka Černelič Jurečič, Podbočje: Vedno je dobro, da imajo državljani možnost izbire. Zagate pri plačevanju so tako pri gotovini (če je ni dovolj) kot pri karticah (če nimajo kritja). Gotovo pa je zaupanje v brezgotovinsko poslovanje močno padlo zaradi omenjenih vdorov. Ne slepimo se, da se lahko to zgodi samo drugim in ne nam. Neverjetno je, kako so prevaratni pametnejši od vseh bančnih sistemov. Meni osebno se to ne zdi logično. Verjamem, da bi se lahko na državni ali EU ravni marsikatera prevara lahko preprečila, če bi bila za to »politična volja«.  Torej, zagovarjam obstoj gotovine, če pa je za to potrebno spremeniti ustavo, pa naj odločajo drugi.

Milena Bogovič Perko, Mali Kamen: Vsekakor menim, da bi morala biti pravica do gotovinskega plačevanja vpisana v ustavo, po drugi strani tudi pravica brezgotovinskega, kartičnega sistema. Osebno se obojega poslužujem, v primeru manjših zneskov nakupa plačevanja z gotovino, pri višjih zneskih s plačilno kartico. Gotovina je kontinuiran del razvoja civilizacij, v različnih oblikah se je uporabljala pri menjavi za blago še pred nastankom države kot organizirane družbe, obenem je tudi kulturni pojav in ima pomembno vlogo v življenju človeka. Menim, da kot družba še nismo zreli, da bi v celoti prešli na brezgotovinsko, kartično plačevanje. Danes se še mnogo ljudi ne poslužuje plačil položnic preko spletnih bank, še vedno velik del naše družbe prestavljajo starejši ljudje, ki plačujejo blago in storitve izključno z gotovino, ker niso niti usvojili kartičnega sistema. Resda prihaja tudi do ponarejanja gotovine, kar je sicer vse težje zaradi vdelanih zaščit v bankovce, a tudi kartični plačilni sistem se je že večkrat z vdori v baze podatkov komitentov izkazal za ranljivega. Če pogledamo z gospodarskega vidika, pa bi prehod v brezgotovinsko poslovanje pomenil tudi propad proizvajalcev vrednostnih papirjev, v naši soseščini je to Radeče papir, tudi pri tem ne gre za nezanemarljiv pomen.

Bernardka Strmecki, Brežice: Sem absolutno za to, da gotovina ostane in se njena pravica tudi zapiše v ustavo. Ne predstavljam si, kako bi naša generacija poslovala brezgotovinsko. Če imaš v roki denar in ga šteješ, je čisto drugače in ima neko veljavo kot pa samo kartica, ki jo prisloniš. Kako pa boš dal drugače vnukom denar oz. ’tringeld’ kot pa v gotovini? Prepričana sem, da ima gotovina neko vrednost, veljavo in spoštovanje. Sama sem večinoma navajena plačevanja z gotovino, predvsem v trgovini, zato upam, da gotovina ostane za vedno.

Ferdo Pinterič, Sromlje: Vsekakor vsaka sprememba, ki zareže v nek ustaljen sistem, vedno povzroči težave, tudi lahko odpor in seveda razmišljanje o dejanskih namenih, ciljih in ozadjih predlaganih sprememb. Glede na to, kakšno vlogo ima denar oz. gotovina skozi tisočletja človeškega in družbenega razvoja, je ta tematika prav gotovo še toliko bolj občutljiva in se dotika vsakega posameznika. Marsikomu prav gotovina pomeni sredstvo, s katerim si zagotavlja eksistenco oz. daje občutek varnosti in neodvisnosti. Žal živimo tudi v času, ko smo priča številnim poneverbam in goljufijam ravno na finančnem področju in kjer so določene skupine ljudi zelo hitro lahko žrtve raznih malverzacij. Tudi banke kot najbolj strokovne institucije niso imune pred hekerskemi vpadi in spletnimi goljufijami, zato je določena mera nezaupanja do nekega premoženja – gotovine ‘v oblaku’ toliko bolj razumljiva, kot je seveda razumljiv tudi strah pred popolnim nadzorom vsakega posameznika pred nekim sofisticiranim sistemom ali v bodoče celo mogoče pred umetno inteligenco. Moje mnenje je, da bi bilo prav pustiti odprte vse možnosti, vsak posameznik pa naj se odloči za tisto varianto, ki mu je najbližja in ji najbolj zaupa, zato ni nič narobe, če se ta pravica zapiše tudi v ustavo.

M. M.

Članek je bil objavljen na tematskih straneh Varnost na prvem mestu v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.