Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »
S poslanko SDS mag. Karmen Furman sva se pogovarjali o nujnosti skrbi za starejše in invalide ter ukrepih za izboljšanje položaja upokojencev. Ti so namreč pod to vlado ena izmed najbolj zapostavljenih skupin državljanov. Opozarja tudi, da je Golobova zdravstvena reforma samo velika farsa, kar občutijo predvsem državljani, ki na zdravstvene storitve čakajo še veliko dlje kot nekoč. Dolgotrajna oskrba pa je še eno področje, do katerega je poslanka izredno kritična. Ne le zaradi uvedbe novega obveznega prispevka, pač pa zato, ker delovanja sistema še do danes niso bili sposobni vzpostaviti.
Pogovarjali sva se tudi o cenzuri v državnem zboru in delovanju predsednice. Mag. Karmen Furman je namreč tudi podpredsednica poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Pri svojem delu veliko pozornosti namenjate starejšim in socialno ogroženim. Kako je s skrbjo zdajšnje vlade za upokojence in invalide?
Skrb za starejše in invalide je pod Golobovo vlado očitno postala zgolj politična fraza, saj večina koalicijskih zavez ostaja neizpolnjenih. Ljudje pa posledično občutijo, da pod trenutno vlado vse slabše živijo. Namesto dostojnih pokojnin, ki bi omogočale preživetje brez pomoči otrok ali dobrodelnih organizacij, so se pokojnine realno znižale. Pokojnina za 40 let dela je danes za 200 evrov nižja od praga tveganja revščine, a vladna koalicija je vsem upokojencem dodatno uzakonila še plačilo novih davkov in prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter dolgotrajno oskrbo. In namesto dostopnejših storitev, ki bi jih zato pričakovali, so se čakalne dobe v zdravstvu celo podaljšale, dolgotrajna oskrba pa zaradi pomanjkanja kadra marsikje sploh ne deluje. Vse to pa najbolj prizadene prav starejše in invalide, saj se neučinkoviti socialna in zdravstvena politika pogosto ne izvajata pravočasno, ljudje pa ostajajo brez nujno potrebnih storitev za življenje. Obljubljene sistemske ukrepe za boljše življenje so tako v tej vladi nadomestili novi davki, ki siromašijo žepe državljanov.
Ste podpredsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Čemu posvečate največ pozornosti, na kaj opozarjate in kakšni so odzivi drugih poslancev, predvsem iz vrst koalicije?
V tem mandatu smo sklicali kar nekaj sej odbora za delo – pa tudi sej državnega zbora – predvsem z namenom, da se ljudem pravice, ki so zapisane v zakonu, v praksi tudi uresničujejo. Izzivov na področju socialne politike je zaradi vladne neodzivnosti danes že ogromno. Posebno pozornost smo v naši poslanski skupini namenili ukrepom za izboljšanje položaja upokojencev. Menimo namreč, da so prav upokojenci pod to vlado ena izmed najbolj zapostavljenih skupin državljanov. Krepko več kot polovica jih prejema pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine. A za tem statističnim podatkom so skrite zgodbe ljudi, ki so se po številnih letih dela in plačevanja prispevkov sedaj znašli v stiski, vlada pa je njihove pokojnine še dodatno obdavčila za plačilo storitev, ki se trenutno sploh ne izvajajo. Tako smo med drugim predlagali tudi ukinitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Ti so namreč v času svojega aktivnega življenja že plačevali prispevke in s tem vzdrževali sistem. Pravično in pošteno bi zato bilo, da se jih na starost življenja ne obremenjuje z novimi davki, še zlasti ne za storitve, za katere novo ministrstvo z več kot sto zaposlenimi doslej ni bilo sposobno vzpostaviti niti informacijskega sistema, ki pa je pogoj za pridobitev pravic. A žal koalicija doslej nobenega predloga opozicije ni podprla.

Ste tudi članica odbora za zdravstvo. Zdravstvo se sesuva, čakalne vrste se daljšajo, ne krajšajo, do specialistov v obljubljenih 30 dneh ne pridemo, zaradi nepravočasne zdravstvene oskrbe mnogi že umirajo, kot opozarjajo že tudi zdravniki. Se o tem pogovarjate na odboru?
Koalicijske stranke imajo danes v parlamentu prepričljivo večino, s katero bi lahko sprejemali nujne reforme, ki so potrebne za boljše delovanje države, njenih sistemov in posledično boljše življenje državljanov. A ta politična moč se v tem mandatu vsakodnevno zlorablja za utišanje kritičnih glasov opozicije in sprejemanje nepregledne ter škodljive zakonodaje. Številni zakoni, tudi najpomembnejši med njimi, se sprejemajo brez socialnega dialoga, po nujnem postopku, brez potrebnega časa za javno razpravo in z ignoriranjem civilne družbe. Da je Golobova zdravstvena reforma samo velika farsa, občutijo predvsem državljani, ki na zdravstvene storitve čakajo še veliko dlje kot nekoč. A kljub resnim izzivom, ki jih imamo, moram žal reči, da dialoga koalicije z opozicijo praktično ni. Na vsak naš pomislek se namreč v koaliciji odzovejo z grobim napadom, vsi dobronamerni predlogi opozicije so bili doslej zavrnjeni, in če smo preveč vztrajni, se nam na koncu vzame tudi beseda. Toliko kršitev – ne samo poslovniških določb, ampak nasploh parlamentarne demokracije s strani koalicije – doslej v parlamentu še ni bilo.
V zadnjem času je veliko težav v nekaterih zdravstvenih domovih. Dogajanja naj bi bila rezultat podpihovanja sovražnosti do zdravstvenih delavcev s strani trenutne vlade in koalicije. Se strinjate, kaj vi opažate?
V prvi vrsti predvsem to, da tej koaliciji ni kaj dosti mar za to, da bi ljudje zdravstveno oskrbo čim hitreje dobili ali da bi zdravstveni sistem in v njem zaposleni dobro delovali. Vladajoči v tem mandatu so situacijo v zdravstvu le še poslabšali do te mere, da zaposleni iz sistema odhajajo, ljudje pa seveda posledično čakajo v vse daljših čakalnih vrstah. Naj spomnim, da je trenutna koalicija pravzaprav s prvim interventnim zakonom te vlade na področju zdravstva ukinila tudi referenčne cene medicinskih materialov, sprejete v času prejšnje vlade Janeza Janše. S tem pa so znova na široko odprli vrata korupciji v zdravstvu, ki se kaže v preplačanem materialu in medicinski opremi. Posledično se zato danes ponavlja stara praksa, ko se investicije nenadzorovano dražijo, praktično vse večje posle v državi pa kljub javnim razpisom peljejo ena in ista podjetja. Po drugi strani pa se ljudem uzakoni nov obvezen prispevek, pa čeprav so zdravstvene storitve danes še manj dostopne kot takrat, ko tega obveznega prispevka še ni bilo.
Opozarjate tudi na nepravilnosti pri dolgotrajni oskrbi. Problematika je široka, pa vendar, kaj se tu dogaja in kaj pričakujete?
Dolgotrajna oskrba je še eno področje, kjer je Golobova vlada uvedla nov obvezen prispevek, delovanja sistema pa kljub več sto zaposlenim na novem ministrstvu do danes ni bila sposobna vzpostaviti. Pilotni projekti vlade so celo pokazali, da bodo brez potrebne oskrbe kljub plačilu novega prispevka ostali tudi nekateri, ki jo danes že prejemajo v drugi obliki, saj je vstopni prag postavljen previsoko. Povsem načrtno so ob sprejemanju zakona iz sistema oskrbovalcev črtali tudi upokojence, pa čeprav ti v praksi najpogosteje izvajajo oskrbo na domu. Na to pomanjkljivost smo jih v naši poslanski skupini večkrat opozorili tudi s predlogi popravkov zakonodaje. Ta zakon je zato še eden v nizu te vlade, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, po hitrem postopku, s sprenevedanjem in z zavračanjem dobronamernih dopolnil ter z namenom, da se na račun najranljivejših polni državni proračun.
Kdo je vaš sogovornik na odborih z vladne strani, sta to resorna ministra?
V tem mandatu smo vsaj na odboru za delo pogosto priča temu, da se pristojna ministra sej sploh ne udeležita. Povsem neodgovorno, zlasti ob dejstvu, da je ta vlada rekordno povečala število ministrstev, pri čemer si prav ta resor sedaj delita kar dva ministra stranke Levica z več kot sto novo zaposlenimi uslužbenci na obeh ministrstvih. V državnem zboru poslanci opozicije tako velikokrat sploh nimamo sogovornika, na katerega bi lahko naslovili aktualna vprašanja ob sprejemanju vladnih zakonskih predlogov, ki pa imajo konkretne posledice na življenja ljudi. Ob sprejemanju proračunskih dokumentov smo morali sejo odbora celo prekiniti, saj s strani ministrstva za delo na seji odbora ni bilo prisotnega prav nobenega predstavnika.
V državnem zboru ste namestnica vodje poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Razlike pri vodenju državnega zbora v prejšnjih in zdajšnjem mandatu so velike. Kako se vi znajdete v tem in kako komentirate različne izpade, ki smo jim priča?
Namernim kršitvam poslovnika in teptanju parlamentarne demokracije smo s strani predsednice državnega zbora priča vse od takrat, ko je zasedla ta položaj. Njen odnos do opozicijskih poslancev je velikokrat žaljiv in diskriminatoren, vodenje državnega zbora pa se mimo več kot 30-letne poslovniške prakse, zakonov in ustave izvaja tako, kot ona misli, da je prav. Mnenje strokovnih služb je največkrat sploh ne zanima, razen takrat, ko je slednje dobrodošlo za obračunavanje s poslanci opozicije. Torej gre za povsem samovoljno vodenje državnega zbora, pri čemer si je predsednica s pomočjo koalicije pridobila še ekskluzivno diskrecijsko pravico odločanja o tem, katere predpise in kdaj bo spoštovala. Naša poslanska skupina je konec lanskega leta sicer vložila predlog za njeno razrešitev, ki pa s strani koalicije ni bil podprt.
Priča smo tudi cenzuri predsednice državnega zbora, ko vam prepoveduje postavljati poslanska vprašanja. Kaj se dogaja in kam to vodi?
Povsem ironično je, da se največja cenzura parlamentarne demokracije izvaja prav v času vladanja tako imenovane Svobode. Dosedanjim predsednikom državnega zbora ni prišlo na misel, da bi poslance omejevali pri njihovem delu ali jim zavračali poslanska vprašanja. A očitno je, da se Urška Klakočar Zupančič vidi poklicano za to, da odloča o tem, kaj poslanci smemo in kaj ne, kdaj se lahko oglasimo ter kakšna vprašanja lahko ministrom postavljamo. Seveda takšne pristojnosti ne izhajajo iz funkcije predsednika državnega zbora. A ona si to dovoli, ker jo koalicija pri tem tudi podpira. S tem pa se seveda nevarno rušijo temelji parlamentarne demokracije, v kateri se spoštujejo pravila in postopki, tudi različna mnenja opozicije, s čimer se ohranja dostojanstvo parlamenta kot osrednje demokratične institucije.
Biografija
Poslanka mag. Karmen Furman se je rodila v Mariboru. Osnovno šolo je obiskovala v Poljčanah, šolanje nadaljevala na II. gimnaziji v Mariboru. Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je diplomirala z odliko. V letu 2016 je na isti fakulteti uspešno zagovarjala še magistrsko nalogo in pridobila naziv magistra znanosti delovnega prava in prava socialne varnosti. Opravljen ima strokovni izpit iz upravnega postopka, državni izpit iz javne uprave in pravniški državni oziroma pravosodni izpit. Za poslanko je bila izvoljena v volilnem okraju Slovenska Bistrica, tokrat opravlja drugi mandat. V državnem zboru je zelo aktivna. Njeno vodilo je: »Od življenja zahtevamo, da ima smisel – toda ima ga le toliko, kolikor smo mu ga sami sposobni dati« (Hermann Hesse).
Vida Kocjan
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.