Izraelski obrambni minister Izrael Kac je dejal, da iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej “ne more več obstajati” v najmočnejši neposredni grožnji doslej.

“Diktator, kot je Hamenej, ki vodi državo, kot je Iran, in si je za poslanstvo zadal uničenje Izraela, ne more več obstajati,” je po poročanju Associated Press dejal Kac. “Izraelske obrambne sile so dobile navodila in vedo, da za dosego vseh svojih ciljev ta človek absolutno ne sme več obstajati,” je še dodal.

Teden dni izraelskih zračnih in raketnih napadov na izraelskega glavnega tekmeca Iran je uničil najvišji ešalon iranskega vojaškega poveljstva, poškodoval njegove jedrske zmogljivosti in ubil na stotine ljudi, medtem ko so iranski povračilni napadi v Izraelu ubili vsaj dva ducata civilistov.

Najhujši konflikt med dvema regionalnima silama je sprožil strahove, da bo vpletel svetovne sile in še bolj destabiliziral Bližnji vzhod.

Danes zjutraj je več iranskih raket zadelo naseljena območja v Izraelu, vključno z bolnišnico na jugu države, je povedal izraelski vojaški uradnik.

Na nebu nad Tel Avivom so bile vidne sledi raket in poskusov prestrezanja, ob prestrezanju prihajajočih izstrelkov pa so se slišale eksplozije. Izraelski mediji so poročali tudi o neposrednih zadetkih v osrednjem Izraelu.

Reševalne službe so sporočile, da je bilo v napadih pet ljudi hudo ranjenih, na treh ločenih lokacijah pa je bilo ranjenih še več deset drugih. BBC poroča o vsaj 89 ranjenih. Ljudje so še vedno ujeti v stavbi v južni soseski Tel Aviva, so dodali.

“Dojenček na intenzivni negi. Mati ob njegovi postelji. Zdravnik, ki hiti med posteljami. Starejši stanovalec v domu za ostarele. To so bile nekatere tarče iranskih raketnih napadov na izraelske civiliste to jutro,” je sporočil izraelski predsednik Isaac Herzog.

Fotografije prikazujejo močno poškodovane stavbe v Ramat Ganu blizu Tel Aviva in reševalce, ki pomagajo prebivalcem, vključno z otroki. Iz zdravstvenega centra Soroka v Beershebi na jugu Izraela so tudi poročali o škodi.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je ciljala na izraelski vojaški in obveščevalni sedež v bližini bolnišnice.

Iranske tiskovne agencije so poročale tudi o aretaciji 18 “sovražnih agentov”, ki so izdelovali drone za izraelske napade v severovzhodnem mestu Mašhad.

Izraelska vojska je sporočila, da so njihove zračne sile sinoči napadle lokacijo v Natanzu v Iranu, ki se po njihovih besedah uporablja za razvoj jedrskega orožja: “Na lokaciji so edinstvene komponente in oprema, ki se uporabljajo za razvoj jedrskega orožja, tam pa se razvijajo projekti, ki omogočajo pospešitev programa jedrskega orožja,” pravijo Izraelske obrambne sile (IDF).

To ni prvi prijavljeni napad na Natanz. Po poročanju BBC so bile centrifuge v iranskem podzemnem obratu za bogatenje urana v Natanzu po izraelskih napadih prejšnji petek verjetno “hudo poškodovane, če ne celo popolnoma uničene”.

Izrael trdi, da je Iran pred kratkim “sprejel ukrepe za orožje” svojih zalog obogatenega urana, ki se lahko uporabi za elektrarne ali jedrske bombe.

Internet v Iranu je od včeraj zelo nestabilen, zaradi česar iz države prihaja manj videoposnetkov in fotografij. Omejitve je potrdilo tudi iransko ministrstvo za komunikacije.

Ministrstvo je v izjavi obtožilo Izrael, da “zlorablja nacionalno komunikacijsko omrežje v vojaške namene”.

Ne gre le za pridobivanje videoposnetkov in fotografij. Tudi stik s prijatelji in družino je bil danes v državi zelo težaven.

Mnogi ljudje uporabljajo VPN-je, da bi se izognili omejitvam, vendar je celo dostop do VPN-jev v zadnjem času postal težaven.

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj pred Belo hišo novinarjem zavrnil povedati, ali se je že odločil, ali se bo pridružil izraelski zračni kampanji: “Morda bom. Morda ne. Mislim, nihče ne ve, kaj bom storil,” je dejal.

Trump je pozneje dejal, da želijo iranski uradniki priti na sestanek v Washington: “Morda bomo to storili,” je rekel in dodal, da je “za takšne pogovore malo pozno”.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je v posnetem govoru, predvajanem na televiziji, zavrnil Trumpov prejšnji poziv k predaji Irana: “Vsako ameriško vojaško posredovanje bo nedvomno spremljala nepopravljiva škoda,” je dejal. “Iranski narod se ne bo predal.”

Iran zanika, da si prizadeva za jedrsko orožje, in pravi, da je njegov program namenjen izključno miroljubnim namenom. Mednarodna agencija za atomsko energijo je prejšnji teden sporočila, da je Teheran prvič v 20 letih kršil svoje obveznosti glede neširjenja orožja.

Nemški diplomatski vir je za Reuters povedal, da se bodo zunanji ministri Nemčije, Francije in Velike Britanije v petek v Ženevi pogovarjali o jedrskem orožju s svojim iranskim kolegom, da bi Iran pozvali k vrnitvi za pogajalsko mizo.

Izrael, ki ni pogodbenica mednarodne pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, je edina država na Bližnjem vzhodu, za katero se domneva, da ima jedrsko orožje. Izrael tega ne zanika ali potrjuje.

Vir, seznanjen z notranjimi razpravami v ZDA, je za Reuters povedal, da Trump in njegova ekipa razmišljata o možnostih, ki vključujejo pridružitev Izraelu v napadih na iranske jedrske objekte.

Demokrati v ameriškem senatu so Trumpa pozvali, naj da prednost diplomaciji in si prizadeva za zavezujoč sporazum, ki bi Iranu preprečil pridobitev jedrskega orožja, hkrati pa so izrazili zaskrbljenost zaradi pristopa njegove administracije.

“Zaskrbljeni smo, ker Trumpova administracija ni odgovorila na temeljna vprašanja. Po zakonu se mora predsednik posvetovati s kongresom in pridobiti dovoljenje, če razmišlja o tem, da bi državo speljal v vojno,” so zapisali v izjavi.

“Kongresu in ameriškemu ljudstvu dolguje strategijo za angažiranost ZDA v regiji,” so dodali.

V torek je Trump v objavah na družbenih omrežjih razmišljal o umoru Hameneja.“O tej možnosti sploh nočem razpravljati. Nočem,” je idejo komentiral ruski predsednik Vladimir Putin.

Putin je dejal, da bi morale vse strani iskati načine za končanje sovražnosti na način, ki bi zagotovil tako iransko pravico do miroljubne jedrske energije kot tudi izraelsko pravico do brezpogojne varnosti judovske države.

Iran je od petka na Izrael izstrelil približno 400 raket, od katerih jih je približno 40 prebilo zračno obrambo in ubilo 24 ljudi. Vsi so bili civilisti, so sporočili izraelski organi.

Iran je medtem poročal o najmanj 224 smrtnih žrtvah v izraelskih napadih, večinoma civilistov, vendar tega števila že več dni ni posodobil.

Iranska aktivistična tiskovna agencija HRANA s sedežem v ZDA je sicer sporočila, da je bilo v izraelskih napadih do 18. junija ubitih 639 ljudi in ranjenih 1329. 

Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Putin sta se danes v telefonskem pogovoru strinjala, da je prekinitev ognja in sovražnosti med Izraelom in Iranom prednostna naloga. Pri tem sta obsodila zlasti agresivno ravnanje Izraela. Dogovorila sta se tudi za srečanje v začetku septembra, ki bo potekalo v Pekingu.

“Vsi vpleteni, zlasti Izrael, morajo čim prej prenehati z nasiljem, da se prepreči ciklično stopnjevanje in širjenje vojne,” je v pogovoru s Putinom povedal Ši, poročata kitajska tiskovna agencija Šinhua in francoska AFP.

“Spodbujanje premirja in prenehanja nasilja sta najpomembnejši nalogi. Uporaba sile ni pravi način za reševanje mednarodnih sporov,” je dodal kitajski predsednik.

Ruski predsednik Putin je v pogovoru s Šijem prav tako pozval k prekinitvi ognja, poročajo ruski mediji. “Rusija in Kitajska se držita enakih pristopov in odločno obsojata izraelska dejanja, ki kršijo Ustanovno listino ZN in druga načela mednarodnega prava,” je po telefonskem pogovoru voditeljev obeh držav sporočil svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov.

Putin je ob tem znova potrdil pripravljenost Moskve za posredovanje v sporih na Bližnjem vzhodu, vključno s konfliktom med Izraelom in Iranom. Enako je v sredo storil v pogovoru s predsednikom Trumpom, vendar mu je ta v četrtek sporočil, naj raje najprej posreduje za končanje vojne v Ukrajini.

Predsednika Rusije in Kitajske sta se po navedbah Ušakova pogovarjala približno eno uro, pri čemer sta se posvetila tudi rezultatom vrha skupine G7, ki je od nedelje do torka potekal blizu Calgaryja v Kanadi, in izpostavila določena nesoglasja med voditelji držav članic skupine.

Putin in Ši sta se dogovorila tudi za srečanje, ki bo potekalo v začetku septembra na Kitajskem, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski predsednik se bo po besedah Ušakova udeležil vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu, ki bo potekal od 31. avgusta do 2. septembra, nato se bosta s kitajskim voditeljem sestala 3. septembra v Pekingu, ko bodo na Kitajskem obeležili 80. obletnico konca druge svetovne vojne.

Ši in Putin sta se nazadnje srečala maja, ko so v Moskvi z vojaško parado prav tako obeležili 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. Takrat sta oba pozdravila krepitev tesnih odnosov med državama in se zavzela za skupno zoperstavljanje mednarodnemu toku unilateralizma in hegemonističnega ustrahovanja.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) sodeluje kot partner v izraelski nepravični agresivni vojni, so danes sporočile iranske oblasti. Zunanje ministrstvo v Teheranu je ob tem znova posvarilo ZDA pred vpletanjem v vojno na strani Izraela in napovedalo, da imajo iranski vojaški odločevalci “na voljo vse možnosti”.

“Izdali ste režim neširjenja jedrskega orožja; IAEA ste spremenili v partnerja v tej nepravični agresivni vojni,” je v objavi na omrežju X, naslovljeni na generalnega direktorja IAEA Rafaela Grossija, zapisal predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei.

Svet guvernerjev IAEA je pred tednom dni sprejel resolucijo, v kateri je Iran obtožil neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Ob tem so poudarili, da IAEA ne more zagotoviti, da je iranski jedrski program izključno miroljuben.

Iranske oblasti so bile kritične do resolucije, saj da temelji na neutemeljenih obtožbah, ki so politično motivirane.

Iransko zunanje ministrstvo je medtem ob nadaljevanju spopadov z Izraelom danes sporočilo, da se je Iran ob dodatni eskalaciji razmer pripravljen braniti.

Ob tem so znova posvarili Washington pred vpletanjem v vojno na strani Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Če se bodo ZDA aktivno vključile v podporo sionističnemu režimu, bo Iran moral uporabiti vsa svoja orodja, da bo agresorjem dal lekcijo in ubranil svojo varnost in nacionalne interese. Seveda imajo naši vojaški odločevalci na voljo vse možnosti,” je po poročanju državne televizije dejal namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi.