Kajzer: Odstranitev iranskega režima bi porušila interese Rusije in Kitajske

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

“Vidim, da se v Sloveniji velikokrat napačno percepira, češ da lahko diplomacija vse reši, da vlagamo v mir in da potem preprečimo vojno in tako naprej,” izpostavlja poznavalec mednarodnih odnosov Tone Kajzer. Diplomacija je po njegovih besedah sicer izjemno pomembna, a je le to potrebno postaviti v realen kontekst. Učinkovita je namreč takrat, ko v ozadju obstoji tudi realna moč.

Tone Kajzer je v pogovoru o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu za Radio Ognjišče povedal, da sam aktualno situacijo na Bližnjem vzhodu vidi kot del širše geopolitične nevihte, ki poteka. “To bližnjevzhodno geopolitično oko se sedaj, kot vidimo, zelo odpira,” je navedel in dodal, da je bilo pričakovati, da se bo situacija razvila v tej smeri. Posebej po tistem grozovitem napadu Hamasa na Izrael so analitiki po njegovih besedah ocenili, da bo tokrat Izrael poskušal stvari urediti na način, da bi iz te bližnjevzhodne enačbe odstranil nevarnost izjemno problematičnega iranskega režima, ki seje nestabilnost ne samo na Bližnjem vzhodu, ampak tudi drugje.

Ker je znano, da ima Iran v regiji več zaveznikov (med njimi so libanonski Hezbolah, jemenski hutijevci in sirski režim), je bil Kajzer povprašan, kakšno vlogo imajo ti in kako lahko vplivajo na širšo stabilnost Bližnjega vzhoda. Kajzer pravi, da je v sedanjem času smiselno v roke vzeti knjigo pokojnega ameriškega profesorja Huntingtona, ki jo je napisal leta 1996, in v kateri ta na nek način napoveduje sedanjo situacijo. Glede prihodnjih vojn je namreč ta dal vedeti, da te ne bodo več potekale vzdolž ločnic med suverenimi državami, ampak vzdolž kulturno civilizacijskih ločnic. “To se sedaj dogaja,” je dodal in spomnil, da je že kot mlad diplomat v Arabski republiki Egipt opazoval, na kakšen način deluje avtokratski iranski režim preko posrednikov. Odločitev o napadu Hamasa na Izrael je bila po njegovih besedah sprejeta v Teheranu. Mogoče celo v sodelovanju s katero od drugih držav. “Vidimo, kakšno je to zavezništvo z Rusijo,” je tudi pristavil in poudaril, da je Iran preko teh posrednikov poskušal doseči svoje cilje na Bližnjem vzhodu pa tudi širše. V luči vložka, ki ga je iranski teokratski režim vlagal v te posrednike oziroma proxyje, vključno s Hamasom in Hezbolahom, je poudaril, da se ta enačba očitno ni izšla. “Vsi ti proxyji so oslabljeni, če ne celo eliminirani, in tarča je postal iranski režim.”

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej (Foto: epa)

Po besedah Kajzerja sta spora med Izraelom in Iranom ter med Izraelom in Hamasom močno povezana in je mogoče govoriti o skupni strateški liniji. Spomnil je na prejšnji mandat aktualnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kjer so ZDA zelo veliko investirale v smislu, da bi prišlo na Bližnjem vzhodu do nekega trajnega miru. “Takrat so bili lansirani tako imenovani Abrahamovi dogovori, kjer bi vse arabske države sklenile mir z Izraelom, vendar se je potem situacija obrnila in Iran je bil dejansko tisti, ki je porušil to začetno zaupanje. Potem pa s tem napadom na Izrael preko svojega posrednika Hamasa je bilo pričakovati, da je to dokončno zapečateno. Kot vidimo, se stvari obračajo. Vse je povezano,” je pojasnil v nadaljevanju in v zvezi s trenutno situacijo komentiral, da smo lahko po njegovo zmerni optimisti, čeprav je pri potekajoči vojni težko seveda govoriti o optimizmu.

Javno mnenje, zlasti v Evropi, se nagiba nerealno, brez nekih resnih argumentov
V medijih je mogoče zaslediti kritike na račun operacij judovske države. Kajzer je bil povprašan, zakaj poročanje pogosto ni naklonjeno Izraelu, ravnanje skrajnežev Hamasa pa tudi drugih posrednikov pa ni pod takšnim drobnogledom. Pravi, da sam ne bi želel, da se ustvarja črno-bela slika, na eni strani samo ena pravičniška država, na drugi strani pa je zbrana preprosto vsa hudobija. “V tem primeru se vidi, in to je mogoče prebrati tudi v knjigi profesorja Huntingona, na kakšne način se usmerjajo te globalne silnice v tem trenutku. To, da se v Evropi na nek način podpira Hamas, je izjemno težko razumljivo,” je izpostavil in dodal, da je sicer to po drugi strani razumljivo s psihološkega vidika, ker se je ustvarila narativa oziroma zgodba, da gre za nek pravični boj. “Nekateri to celo povezujejo Stockholmskim sindromom, ko se na nek način žrtev na koncu poistoveti s storilcem,” je navedel in dodal, da ima tudi Izrael svojo notranjepolitično dinamiko, ki jo spremljamo, in trenutnemu dolgoletnemu predsedniku vlade, politično prekaljenemu mačku, gospodu Netanjahuju, je ta situacija na nek način pisana na kožo. “Vendarle bi bilo potrebno, ko se poroča o teh stvareh, zadeve postaviti v en bolj realen okvir. Nimam dobrega občutka, ker se javno mnenje, v Evropi posebej, nagiba nerealno, brez nekih resnih argumentov, v to smer, ki Evropo postavlja tudi v eno čudno situacijo,” je poudaril.

Foto: AFP

Odstranitev iranskega režima bi izjemno porušila interese Rusije in Kitajske na Bližnjem vzhodu
“Bližnjevzhodna regija je izjemno je pomembna z geopolitičnega, geoekonomskega vidika,” je uvodoma pojasnil Kajzer, ko je bil povprašan okrog odzivov s strani ZDA, Kitajske, Rusije, ali so ti skladni z vplivom teh držav v regiji. Tam po besedah Kajzerja ležijo celotne zaloge fosilnih goriv. “Moramo vedeti, da je Iran številka ena po zalogah zemeljskega plina, tako da tam se dejansko križajo ti ključni interesi,” je poudaril in dodal, je Iran ključna zaveznica z Rusijo pa seveda tudi Kitajsko. “Tako da odstranitev tega teokratskega režima, kar jaz mislim, da mogoče v ozadju je nek ultimo cilj, bi seveda izjemno porušila interese Rusije in Kitajske na Bližnjem vzhodu,” je pojasnil.

Čeprav zgodba še ni končana, po besedah Kajzerja trenutno na strani Izraela kaže na izjemno superiornost v vojaškem smislu. Spomnil je, da je imel Iran leta 1979 bistveno drugačen režim od aktualnega. “V kolikor bi želeli, da se na Bližnjem vzhodu vzpostavi nek trajnejši mir, tudi skozi nadaljevanje sklepanja sporazumov vseh arabskih držav z Izraelom, je tukaj iranski teokratski režim v opreko, hkrati pa vpliva situacija tudi globalno gledano,” je izpostavil in opozoril, da v kolikor bi se situacija še bolj zaostrila in bi prišlo do pomanjkanja fosilnih goriv oziroma da bi to sprožilo na nek način višanje cene nafte, bi to seveda koristilo Rusiji.

Foto: Epa

V nadaljevanju je spomnil, da je nedavno prišlo tudi do intenzivnega napada na ukrajinsko prestolnico. Do tega je prišlo na nek način, ker se je fokus preusmeril na Bližnji vzhod. “Tako da je vse povezano. Težko je napovedati, kako se bo stvar razpletla. Prepričan sem, da Iran, v kolikor ne bo prišlo na koncu do padca režima, čeprav mislim, da gre v to smer situacija, vsekakor ne bo več zmožen te jedrske grožnje,” je izpostavil in dodal, da meni, da je to prvenstveni cilj, ki se celo premika. Vidimo pa po njegovih besedah tudi komunikacijo med izraelskim vodstvom in ameriško administracijo. “Previdni moramo biti pri napovedih, hkrati pa z optimizmom zrem, da se bo situacija na koncu uredila.”

Na vprašanje, v kolikšni meri so Združeni narodni zmožni učinkovitega posredovanja pri reševanju sporov in kakšna bi morala biti vloga situacije v trenutnih razmerah, je Kajzer izrazil željo, da si želi, da bi Združeni narodi lahko odigrali bolj pomembno vlogo. “A moč oziroma vpliv Združenih narodov je na globalni ravni ravno takšna, kot jo dajo države, ki so članice,” je pojasnil. Potekajoča geopolitična nevihta se po njegovih besedah kaže tudi v nezmožnosti Združenih narodov, da deluje v skladu s cilji, ki so zapisani v ustavni listini Združenih narodov. Kar se Združenih narodov tiče, trenutno ni optimist, lahko bi se namreč retorično okrepili, poslali bi opazovalce, modre čelade, da se vzpostavi mir, ampak realnost geopolitike je druga. “Združeni narodi odsevajo situacijo, ki je trenutno na globalni ravni, in dokler tukaj ne bo prišlo do nekega uravnoteženja, ne moremo pričakovati, da bodo  delovali učinkovito,” je sklenil.

Diplomacijo je potrebno postaviti v realen kontekst
Ker se pojavlja vprašanje okrog prostora diplomacije v tako čustveno in ideološko nabitem ozračju, je bil nekdanji veleposlanik Slovenije v ZDA povprašan tudi okrog tega. Diplomacija je po njegovih besedah seveda pomembna. “Ampak vidim, da se v Sloveniji velikokrat napačno percepira, češ da lahko diplomacija vse reši, da vlagamo v mir in da potem preprečimo vojno in tako naprej. Ampak resnica je ta, če pogledamo teoretike mednarodnih odnosov, od Hansa Morgenthaua in naprej, da je diplomacija učinkovita takrat, ko v ozadju obstoji tudi realna moč,” je izpostavil in dodal, da je torej brez neke realne moči nemočna tudi sama diplomacija.

Zunanja ministrica Tanja Fajon (Foto: Bobo)

Diplomacijo je po njegovo potrebno postaviti v nek realen kontekst. Ne vidi realne možnosti, da pride do rešitve v Ukrajini, v kolikor ne bo vzpostavljeno na terenu neko realno ravnovesje moči, je izpostavil in spomnil, da je tudi v BIH leta nazaj, ko je divjala vojna, situacija pokazala, da so potem nastopila pogajanja in diplomacija, ko je prišlo do nekega ravnotežja v vojaškem smislu. “To so te danosti v mednarodnih odnosih, ki jih je potrebno upoštevati. Vse ostalo je lahko izjemno všečno in je lepo slišati, ampak v realnosti ne bo prineslo rezultatov,” je zaključil.

Ž. N.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.