Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Filmsko ustvarjanje je proces, ki ga Tomaž Pavkovič z veseljem predstavlja mlajšim na filmskih delavnicah.
Sproščen pogovor ob skodelici čaja s sevniškim snemalcem, montažerjem, producentom in režiserjem Tomažem Pavkovičem, ki svoje znanje in izkušnje z veseljem deli z mlajšimi, je ponudil zanimiv vpogled v ustvarjanje kratkega dokumentarnega filma. Osnova zanj so pogosto arhivski posnetki njegovega očeta, ki je skozi filmsko kamero beležil najpomembnejše dogodke v sevniški občini in širše.
Življenjska pot leta 1973 rojenega Tomaža Pavkoviča je bila najprej povezana z rokometom, ki ga je treniral rokomet, dokler ga ni ustavila poškodba. Po zaključenem študiju na ljubljanski fakulteti za šport je našel strast v ustvarjanju dokumentarnih filmov, za kar potrebuješ tudi dobro kamero. On jo je imel, saj je ob njej odraščal, kajti njegov oče Franci Pavkovič (1939–2006) je bil kar nekaj desetletij znan sevniški ’kamerman’, ki je na filmski trak beležil vse pomembne dogodke v sevniški občini, Posavju in tudi širše. »Del njegove zapuščine iz 60., 70. in 80. let 20. stoletja hrani filmski muzej Slovenska kinoteka, večji del pa še hranim doma,« pove Tomaž, ki je pred leti ob pregledovanju bogatega očetovega arhiva naletel na posebno škatlo. V njej so bili na filmski trak posneti tudi prizori iz družinskega življenja. Čez nekaj časa se je odločil, da bo del spominov delil s širšo javnostjo in tako je leta 2023 nastal dokumentarni film s preprostim naslovom Škatla. V njem osebni spomini prehajajo v univerzalno zgodbo o utripu nekega preteklega časa, ki se ga nekateri še spominjamo, ter o narodni identiteti in povezanosti.
DOKUMENTARNI FILM ŠKATLA
V dobrih 20 minut dolgem dokumentarcu se Tomaž Pavkovič poda na popotovanje skozi arhivske posnetke svojega očeta. Ti posnetki razkrivajo osebno zgodbo družine ter utrip nekega obdobja v času njegovega odraščanja. Prek osebnih predmetov in filmskih podob, ki jih najde v škatli, ne pripoveduje le o družinskih vezeh, temveč tudi o družbenih spremembah, v katere vključi utrip življenja v tedanji skupni državi Jugoslaviji. Skozi skrbno premišljeno montažo in pripoved združi stare posnetke z osebnim komentarjem, ki filmsko zgodbo naredi še bolj poetično. S svojo pripovedno strukturo in vizualnim slogom se film dotakne tudi univerzalnih tem, kot je iskanje lastne identitete, vpliv človekovih odločitev na spremembe v prostoru in družbi.
Za omenjeni dokumentarni film Škatla, ki je bil prikazan na filmskem festivalu v Beogradu, Zagrebu, Sofiji, Leipzigu, Stockholmu, Neu Brandenburgu, Trstu, Los Angelesu in Ljubljani, je prejel štiri nagrade. Med njimi je bila glavna nagrada, ki jo je osvojil na ljubljanskem festivalu kratkega filma FeKK.
NA POTI FILMSKEGA USTVARJANJA

Carlos Jorge Rodrigues, njegov sin Henrique Rodrigues v filmu Stari les nove kitare Tomaža Pavkoviča
»Kot otroka in najstnika me očetovo delo ni preveč zanimalo, čeprav sem občasno šel z njim na katerega izmed dogodkov, kjer mi je pokazal, kako se snema. Moje samostojno delo s kamero se je začelo okoli leta 2000, ko sem sprejel povabilo Toma Gomizlja in Dženi Roštohar za sodelovanje v Luksuz produkciji Društva zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega. Po očetovi smrti sem med leti 2006 in 2011 snemal na terenu za novomeško televizijo Vaš kanal in RTV Slovenija,« se spominja sogovornik svoje začetne poti, ko filmska kamera ni bila več le del družinske dediščine. Znanje je pridobival in nadgrajeval v različnih delavnicah, s kratkimi filmi pa je začel sodelovati na mednarodnih filmskih festivalih, kjer je bil pogosto tudi prejemnik katere izmed nagrad. Sodeloval je s festivalom kratkega filma Solo para Cortos v španski Barceloni in festivalom Todos Somos Otros v mehiškem Mexico City, za katera je pripravljal poseben program slovenskih filmov, ustvarjenih predvsem na mednarodnih delavnicah dokumentarnega filma v Posavju in okolici.
»Za nastanek dobrega filma moraš imeti izvirno idejo in sredstva, da sploh lahko začneš z ustvarjanjem,« še doda, »sam najraje delam kratke dokumentarne filme, kjer sem snemalec in režiser. Na srečo imam doma veliko arhivskega gradiva, iz katerega lahko črpam snov za lastne avtorske dokumentarne in eksperimentalne filme. Ti so tudi finančno manj zahtevni. Poleg tega lahko dandanes posnameš film že s telefonom, saj imajo dobre kamere.«
Njegov najnovejši film, ki ga je snemal v lanskem poletju na portugalskem otoku Madeira sredi Atlantika, nosi naslov Stari les nove kitare. Gre za kratek film o najstarejši godalski delavnici v Funchalu, v kateri je Carlos Jorge Rodrigues leta 1978 začel delati kot lutničar in skoraj vsi mojstri na otoku so se kasneje učili svoje obrti v njegovi delavnici. Filmsko zasedbo sestavljajo Carlos Jorge Rodrigues, njegov sin Henrique Rodrigues in Tomaž Pavkovič, ki se pod filmom podpisuje tudi kot režiser.
MENTOR IN FILMSKI USTVARJALEC
Njegova strast do filma ni le poklic, temveč tudi način spodbujanja ustvarjalnosti pri mlajših generacijah, zato jim svoje znanje z veseljem predaja na filmskih in video delavnicah v šolah, kjer jim skuša približati filmski jezik, snemalno tehniko in programe za montažo. »Pomembno vlogo imajo praktične vaje snemanja slike in zvoka, čemur sledi montaža posnetkov ob spoznavanju opreme in programov za montažo, za zaključku pa sta pomembna pregled in analizira. Običajno spregovorimo tudi o avtorskih pravicah glede posnetkov, prikazovanju, predvajanja glasbe,« pojasnjuje. »Pomembno je, da mladi razumejo celoten proces – od ideje do končnega izdelka,« poudarja ustvarjalec, ki kot samozaposlen v kulturi ohranja dragocene trenutke preteklosti tudi za zanamce. V Mladinskem centru Sevnica že nekaj časa pripravlja mesečne filmske večere, kjer promovira filmarje iz Sevnice in okolice. »V pomoč pri nastajanju mojih filmskih projektov je moja žena Yuliya, ki je tudi prva ocenjevalka mojih izdelkov,« omeni še svojo pomočnico ter napove nov dokumentarec, ki bo, kot pravi, prav tako vreden ogleda.
Tomaževa pot ustvarjanja dokumentarnega filma dokazuje, da je lahko filmska dediščina močan vir navdiha za nove zgodbe, ki presegajo čas in prostor.
Smilja Radi, foto: osebmi arhiv T. Pavkoviča
Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 20. 2. 2025.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.