Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
https://www.posavskiobzornik.si/images/imgKatalogIzdelek/min/389808.JPG
Ciril Dolinšek z unikatnim in ročno izdelanim priznanjem v notranjosti domačega kozolca, ki je tudi razstavni eksponat.
Ciril Dolinšek s Šmarčne (občina Sevnica), ki je pred leti obnovil domači družinsk kozolec in v njem uredil zbirko kmečkih orodij ter gospodinjskih pripomočkov, je v Kropi na Gorenjskem prejel priznanje ‘Naša Slovenija’ za ohranjanje kulturne dediščine.
Priznanja prizadevnim posameznikom, društvom in organizacijam že od leta 2009 podeljuje gibanje Kultura – Natura Slovenija, ki si prizadeva za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine. Sedež gibanja, ki deluje tudi zunaj slovenskih meja – od Trsta v Italiji do Celovca v Avstriji in do Monoštra na Madžarskem ter Splita na Hrvaškem – je v Kropi na Gorenjskem (znani po bogati železarski in kovaški tradiciji). Gibanje vodi Slavko Mežek, upokojeni glasbeni pedagog in predsednik omenjenega gibanja.
PRIZNANJE TUDI CIRILU DOLINŠKU
Dr. Herta Maurer-Lausegger in Ciril Dolinšek
Žirija, ki že več let deluje pod vodstvom dr. Herte Maurer-Lausegger, koroške Slovenke, je med 485 prispelimi predlogi do zdaj izbrala 185 prejemnikov priznanj. Priznanja podeljujejo v štirih kategorijah: ohranjanje dediščine, raziskovanje in uveljavljanje dediščine, zasluge posameznikov in organizacij ter izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje. Letos je priznanje prejelo vseh 31 predlaganih projektov iz Slovenije in zamejstva – zaradi njihove raznolikosti, prepričljivosti in dragocenih vsebin, ki v celoti izpolnjujejo razpisne kriterije.
Včasih se premalo zavedamo, kaj pomeni kulturna dediščina naše države, naših ljudi, kajti narod brez dediščine nima prihodnosti.
Med letošnjimi prejemniki je tudi Ciril Dolinšek, ki je za zgledno obnovo več kot 100 let starega družinskega kozolca na Šmarčni prejel starodavni kroparski kovaški simbol – srce s tremi žeblji, delo kovača Janeza Pintarja iz vasice Lancovo na Gorenjskem. Predlog za priznanje je podalo gibanje Ohranimo slovenski kozolec, ki si prizadeva za ohranitev, zaščito in ovrednotenje tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.
Projekt ‘Slovenski kozolec’ si že že od leta 1993 prizadeva za sistemsko zaščito, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.
Slavko Mežek zaželi Cirili Dolinšku uspešno delo pri ohranjanju družinskega kozolca na Šmarčni.
Po obvestilu, da je prejemnik priznanja Naša Slovenija 2025, je bila Cirilova prva misel: Kje ste pa mene našli? Na podelitvi priznanja v Kropi pa je začutil, da je pred več kot desetletjem naredil korake v pravo smer – v ohranjanje kulturne dediščine, ki jo predstavljajo tudi unikatni, ročno izdelani slovenski kozolci. »Vesel in počaščen sem, da je naš domači Dolinškov kozolec vreden tolikšne pozornosti. Včasih se premalo zavedamo, kaj pomeni kulturna dediščina naše države, naših ljudi, kajti narod brez dediščine nima prihodnosti. V to sem trdno prepričan, zato bom vztrajal in še naprej z veseljem predstavljal življenje, kot je bilo nekoč na podeželju. Ponosen sem na prednike, ki so marsikaj znali in marsikaj ustvarili z lastnimi rokami.«
KOZOLEC – DEDIŠČINA SRCA
Zemljevid slovenskih kozolcev, ki je del etnološke zbirke v Dolinškovem kozolcu.
Dolinškov kozolec – toplar – je bil postavljen leta 1920 in svojemu namenu je služil do leta 1988, ko so na kmetiji zgradili nov živinski hlev s podom, kamor se je shranjevalo seno in po dnevni potrebi odmetavalo skozi lino direktno v hlev (pod kozolcem so še vedno imeli prostor kmetijski stroji in drugi materiali). V letu 2009 so se na kmetiji odločili, da kozolec očistijo in ga prenovijo pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vanj so postavili etnološko zbirko kmečkega in gospodinjskega orodja iz okoliških krajev in tako si je mogoče v Dolinškovem kozolcu ogledati več kot 750 restavriranih predmetov iz obdobji od leta 1800 do 1960.
KOZOLEC – DEL SLOVENSKE LJUDSKE ARHITEKTURE
Pogled na okolico skozi eno izmed lin kozolca
Slovenski etnologi in etnografi poudarjajo, da je kozolec eden najbolj prepoznavnih objektov slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine, a sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spreminjajoče se podeželje ter izginjajoča narodna ozaveščenost mu žal niso ravno naklonjeni. Projekt Slovenski kozolec si s preprostim sloganom ‘Ohranimo slovenski kozolec!’ že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadeva opozoriti na nujnost sistemske zaščite, raziskav, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.
Podelitev unikatnih priznanj v Kropi na Gorenjskem so obogatili mladi glasbeni umetniki – mezzosopranistka Sara Ognjanovič, tenorist Fabijan Trbara in pianistka Ana Pučnik. Ti so s svojim nastopom počastili tudi 115-letnico rojstva tenorista Antona Dermote ter obenem odprli koncertni cikel Mojstri pevci Kropa 2025, posvečen fenomenu kroparskega pevstva.
Smilja Radi
Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 14. avgusta 2025.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
