Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Danes dopoldan je župan Mestne občine Krško Janez Kerin v Kulturnem domu odprl 5. dvodnevni Slovenski sadjarski kongres z mednarodno udeležbo, ki ga organizirata Katedra za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo pri Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter Strokovno sadjarsko društvo Slovenije.
Odprl ga je krški župan Janez Kerin
Župan Janez Kerin je ob otvoritvi strokovnega kongresa, ki ga Krško v 20 letih gosti že petič, dejal, da je Posavje znano po pridelavi sadja, v Krškem pa imamo največjega pridelovalca sadja v slovenskem prostoru. »V naši občini imamo bogato tradicijo pridelave sadja, saj so pridne roke domačinov griče Krške kotline spremenile v rodovitne sadovnjake, s svojim delom pa so pridelovalci prerasli meje občine, regije in države. In to kljub neugodnim razmeram, ki smo jim bili priča v zadnjih sedmih letih (od zadnjega kongresa, op. p.), letih polnih izzivov in preizkušanj, v letih od vremenskih ujm in lokalnih suš do visokih cen energentov in vse višjih stroškov pridelave. Rdeča nit tega sadjarskega kongresa nosi v sebi sporočilo o novih priložnostih, obnovi in rasti. Upamo, da je sedem suhih let preteklost in z upanjem zremo v prihodnost, ki jih naj označuje vsaj sedem debelih let obdobja plodnosti, obilja in napredka za naše sadjarstvo in kmetijstvo nasploh,« je dejal v popotnici kongresu, ki se ga udeležuje okoli 90 strokovnjakov s področja sadjarstva.
Robert Veberič
Predsednik Strokovnega sadjarskega društva Slovenije Robert Veberič je izpostavil, da se bodo glavne teme kongresa navezovale na spreminjajoče se okolje, prehod na naravi prijazen način pridelave in vključevanje digitalizacije, saj so za razvoj sadjarstva ključnega pomena sodobne tehnologije, trajnostna pridelava, visoko kakovostno sadje in povezovanje vseh akterjev, v prvi vrsti pridelovalcev, univerz, raziskovalnih inštitucij, svetovalne službe ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Naša skupna naloga je združiti moči, znanje in izkušnje, da bi zagotovili, da slovensko sadjarstvo ostane, postane konkurenčno, inovativno in trajnostno. Če želimo ali ne, bomo morali ugrizniti v to jabolko, na nas pa je, kako sladko ali kislo bo. Veliko bolje je, da smo nosilci razvoja in ne le vanj prisiljeni.« Dekanja Biotehniške fakultete Marina Pintar je dejala, da kongres poleg vedno aktualnih vsebin daje možnost za druženje, razprave ter izmenjavo praks in mnenj, naslov kongresa Izzivi v sadjarstvu pa kaže na razmere, v katerih se nahaja slovensko sadjarstvo, ki ga v nezavidljiv položaj postavljajo neugodne vremenske razmere s ponavljajočimi pozebami in sušami, ki zmanjšujejo pridelek in dražijo pridelavo: »To na široko odpira vrata zunanji konkurenci. Pridelava hrane je eden večjih globalnih poslov, četudi bi v dobro vsakega od nas, družbe kot celote in okolja, moral biti v največji možni meri lokalen. Novi izzivi v pridelavi hrane širše in tudi v sadjarstvu so bistveno bolj kompleksni, kot so bili nekoč. Ne tako
Marina Pintar
daleč nazaj je veljalo, da se morajo uspešne rešitve, imenujmo jih inovacije, iskati znotraj modela trojne vijačnice, ki je povezoval akademske kroge, znanje, gospodarstvo in ureditev oziroma državo, kar je pomenilo, da so uspešne inovacije tiste, ki so ekonomsko upravičene in znotraj zakonodajnega okvira, sedaj pa govorimo o peterni inovacijski vijačnici, ki poleg prej opisanih elementov vključuje še javnost in okolje,« je med drugim dejala. Spomnimo se samo, kako aktivna je pogosto javnost sedaj in kako pomembno je pri rešitvah okolje. Ne glede na vrsto modela pa je razvoj znanja osnovni pogoj za uspešne rešitve, inovacije oziroma sveže ideje, ki jih slovensko sadjarstvo nujno potrebuje, je še med drugim dejala Pintar.
Žveglič: Pri južnem sadju lupine predstavljajo tudi več kot četrtino teže, pri slovenskem sta pogojno užitna še pecelj in muha …
Blaž Germšek
Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Blaž Germšek je izrazil prepričanje, da je s skupnim trudom mogoče doseči napredek v sadjarski panogi, ki bo v korist tako za pridelovalce kot potrošnike, vendar pa ob tem ni mogoče zaobiti spremenjenih klimatskih razmer, ki narekujejo nove pristope tako v razmišljanju kot implementaciji sodobnejših tehnologij: »Namakanje, oroševanje, fertigacija (gnojenje rastlin, kombinirano z namakanjem, op. p.), protitočne mreže in ne nazadnje na nekih sadnih vrstah tudi protidežne zaščite so ena tistih glavnih stvari, ki v sadjarstvu postajajo standard in si brez brez njih intenzivne pridelave ni mogoče zamisliti«, medtem ko je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič dejal, da je sadjarstvo verjetno še bolj podvrženo spreminjajočim klimatskim razmeram kot ostale kmetijske panoge: »V zadnjih desetih letih samo trikrat ni bilo pozebe, skoraj vsako leto imamo točo. V takih razmerah je izjemno težko gospodariti, težko je od svojega dela stati in obstati, kaj šele se razvijati. Pomladanske pozebe so ena izmed največjih težav, s katerimi se v zadnjih letih soočamo v sadjarskem sektorju. In v zbornici si prizadevamo razvijati strategije za blaženje teh negativnih vplivov. Okoljske omejitve, t. i. Zelena agenda, sadjarjem ni naklonjena. Pri tem gre za svojevrsten paradoks, po eni strani vemo, kako je sadje pomembno v zdravi prehrani, po
Roman Žveglič
drugi pa se stremi k rešitvam, ki sadjarstvo omejujejo, ne ponujajo pa ustreznih rešitev. Pogosti so očitki, da je naše sadje predrago. Ali je res tako? Poglejmo, na primer, južno sadje, ko lupine lahko pomenijo več kot četrtino teže in je potem naše sadje res drago, ko nista užitna le pecelj in muha, pa četudi bi še ta pojedli, nam ne bi nič škodilo. KGZS je krovna organizacija kmetov, v njeni sestavi pa je tudi javna služba kmetijskega svetovanja, ki nudi sadjarstvu strokovno podporo prek osmih specialistov za sadjarstvo, pri strokovnem delu pa sodelujejo tudi specialisti za druga strokovna področja in terenski svetovalci. V sklopu zavodov Maribor in Nova Gorica pa delujeta tudi sadjarska centra Gačnik za pečkasto sadje in Bilje za koščičasto sadje. Njihovo delo prispeva k dvigu kakovostne pridelave, povečanju učinkovitosti, k izboljšanju tehnologij ob hkratni čim manjši obremenitvi okolja. Naj izpostavim še delo strokovnega odbora za sadjarstvo pri KGZS, pod vodstvom Borisa Oreška. Odbor zelo dobro deluje in je argumentirano predlagal vsebine, pomembne za sadjarstvo in mnoge so bile tudi vključene v strateški načrt Skupne kmetijske politike do leta 2027. Pregovor pravi, da jabolko na dan odžene zdravnika stran. Sadjarski kongres pa naj z novimi znanji odžene nevednost. Zakaj? Zato, ker na njem pridobivamo nova znanja, ta pa pomagajo, da se lahko lažje odzivamo na nepredvidljive
Franc Bogovič
situacije in dogodke. Nove tehnologije pridelave, nove bolj odporne sorte na bolezni in škodljivce, novi načini spoprijemanja s posledicami podnebnih sprememb pa so načini, kako lažje stati in obstati. Vse to terja široko znanje, ki ga ni nikoli preveč. Ukrepi kmetijske politike se spreminjajo, denar porabi, znanje pa ostaja.«
V uvodnem delu kongresa, ki ga je povezovala Klavdija Kerin, z glasbenimi nastopi pa ga je popestril del pevk Vokalne skupine Gloss, je zbrane na kongresu iz Strasbourga nagovoril tudi evropski poslanec Franc Bogovič. Zbranim je zaželel dobrodošlico v sadjarski regiji Posavje in uspešno delo na kongresu. Osebno je bil v vlogi župana Občine Krško soorganizator kongresov leta 2004 in 2008, leta 2012 je kongres spremljal v funkciji kmetijskega ministra, zadnja dva kongresa pa spremlja kot poslanec Evropskega
Pevke Gloss
parlamenta iz Slovenije. »Zadnjih 20 let, odkar potekajo kongresi, se je marsikaj spremenilo. V času prvega kongresa smo še trkali na vrata EU, letos pa bomo praznovali ne samo 20 let od organizacije prvega sadjarskega kongresa, temveč tudi 20-letnico vstopa v EU, kar pomeni tudi 20 let Skupne evropske kmetijske politike,« je dejal. Ob tem je povedal, da je v tem obdobju posekal prvo generacijo jablan in te nadomestil z novimi. Kljub temu da ima nasad opremljen s protitočnimi mrežami in po njem napeljan kapljični sistem za namakanje, pa beleži v zadnjih letih v nasadu druge generacije bistveno večje posledice podnebnih sprememb zaradi spomladanskih pozeb, saj je zgodaj spomladi vegetacija najmanj dva tedna hitrejša. »Za v prihodnje si mora slovensko sadjarstvo med drugim zastaviti cilje,« je dejal, »da bo več nasadov od današnjih 1500 ha pokritih z mrežami proti toči, več kot 1000 ha namakanih in več kot dobrih 200 ha intenzivnih nasadov opremljenih z oroševalnimi sistemi.« Poleg tega, kot je še dejal, se sadjarji vsako leto soočajo z dilemo, ali in kako zavarovati nasade pred naravnimi nesrečami, »ki postajajo stalnica in ne več izredni dogodki. Mogoče je zopet nastopil čas o vzpostavitvi vzajemne zavarovalnice. Najbrž bo treba med ukrepi v Slovenskem strateškem načrtu Skupne kmetijske politike ponovno preveriti, ali imamo na razpolago dovolj sredstev za te aktivne ukrepe spopadanja s posledicami podnebnih sprememb in ali je višina maksimalnih ukrepov dovolj velika za tiste, ki so večji lastniki gospodarskih posestev in tudi povezujejo sadjarje, da skupaj nastopajo na zahtevnem tržišču.« V nadaljevanju je opozoril, da medtem, ko po Evropi že delujejo organizacije proizvajalcev, ta ukrep še vedno v Sloveniji predstavlja zamujeno priložnost, ki zmanjšuje konkurenčnost na evropskem trgu ter onemogoča povezovanje in sodelovanje sadjarjev na različnih področjih. »Menim, da je potreben ponoven razmislek, ali smo sposobni narediti potrebne korake v smeri ustanavljanja Organizacije proizvajalcev,« je še med drugim naslovil na prisotne apel Bogovič.
Na kongresu tudi o »Mojci«
Med dvodnevnim zasedanjem se bodo udeleženci posvetili različnim sadjarskim tematikam, od ukrepov pomoči v programskem obdobju 2023–2027, konkurenčne pridelave jabolk oz. razvoja v naslednjih letih, preciznega sadjarstva, vpliva osvetlitvene rezi na fiziologijo jablane, kako se različne cvetoče jablane različno odzivajo na redčenje plodičev, neizkoriščenosti sorte jabolk Majda, monitoringa in genotipizacije sort, vplivov podlage na rast, rodnost in odpiranje dreves pri slivi, vplivov termina rezi na rast in rodnost češnje, rdeče sadne pršice, obvladovanja marmorirane smrdljivke v nasadih jablan z uporabo protiinsektnih mrež, nekaterih kemijskih značilnostih domačih sort oljke do vplivov rezi na pridelek sort žižole idr. Na tem mestu naj še izpostavimo, da bo med drugim beseda na kongresu tekla tudi o novi sorti jablan Mojca, ki je obenem prva domača sorta jabolk v samostojni Sloveniji, njen »oče« pa je priznani sadjar iz Krškega Alojz Mustar. Prve sadike so bile leta 2018 zasajene na posestvu Darsad, njihovo testiranje pa je potekalo na Poljskem. V januarju pred enim letom je sorta, ki je med testiranjem nosila ime Ana, dobila odobreno ime Mojca z registrsko številko MAD-111 in s tem dovoljenje za vpis v sortno listo R Slovenije.
B. M.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
