Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V predprazničnem večeru, pred kulturnim praznikom, je potekala v sevniški kulturni dvorani osrednja občinska prireditev, na kateri so podelili Prešernove plakete in priznanje Zveze kulturnih društev Sevnica posameznicam in posameznikom, skupinam in društvom za dosežke na področju kulturnega ustvarjanja. Zbrane sta pozdravila župan občine Sevnica Srečko Ocvirk in predsednik ZKD Sevnica Jože Novak. Slavnostna govornica je bila pisateljica, pesnica, predavateljica in psihologinja dr. Alenka Rebula Tuta.
»Kultura je izraz duha, ki ga čas nosi s seboj in jezik je del kulture, ki ga moramo, tako kot kulturo, negovati vse dni v letu,« je omenil župan in spomnil, da se ljudje vse pogosteje in prevečkrat umikamo v svet digitalne kulture ter zanemarjamo osebne stike, ki so pomembni za negovanje odnosov, kajti pristni stiki se ne ustvarjajo prek različnih družbenih omrežij in platform, temveč s srečevanji v živo, tudi na dogodkih, ki jih obiščemo. »Vesel sem, da je danes z nami gospa, ki obvlada umetnost besede, jezika, pogovora,« je napovedal osrednjo govornico, ki je del svojega otroštva in mladosti preživljala na tržaškem, od koder je prihajal njen oče, zamejski pisatelj dr. Alojz Rebula, in del v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je dom njene matere, pisateljice dr. Zore Tavčar Rebula.
LEŠNIK JE NARAVA, POTICA JE KULTURNO DEJANJE
Nagrajenke in nagrajenci z županom Srečkom Ocvirkom, predsednikom ZKD Sevnica Jožetom Novakom, vodjo JSKD OI Sevnica Katjo Pibernik in slavnostno govornico dr. Alenko Rebula Tuto
V uvodu svojega slavnostnega govora je dr. Alenka Rebula Tuta opomnila na neprimernost kritiziranja govornikov na javnih prireditvah, kajti, kot je dejala, danes ni čas, ko bi morali naštevati in očitati svoji skupnosti in svojemu narodu vse tisto, kar manjka. »Nismo zato tu, da bi imeli seznam stvari, zaradi katerih bi se morali jeziti, žalostiti, ker smo jih izgubili, in opažati, kaj vse smo delali narobe. Dobro vemo, da kadar zdrobimo neko seme, ne bo več klilo na naši njivi in če mi stremo zaupanje in veselje ljudi nad tem, kar so in kar so naredili, ne bo več moči za naprej,« je poudarila in nadaljevala, da so prazniki pomembni, saj z njimi ovrednotimo in počastimo delo in trud naših prednikov v želji, da bomo sami zmogli še več.
»Praznujmo vse, kar imamo – svojo zemljo, svojo zgodovino, knjige in umetnost … Praznujmo vse, kar smo zgradili, in bodimo ponosni na svoje ljudi. Naša moč preživetja v zgodovini je nekaj, kar vidimo, ker smo tu. Nič ni podarjeno. Lahko bi razgrabili našo zemljo, ker vemo, da je pohlep soseda od nekdaj na preži, ampak veliko več smo v teh svojih mejah ohranili kot izgubili. Nobenemu ni bilo dovolj, da smo preživeli, morali smo rasti in iz naravnega prostora, ki nam je bil dan, zgraditi prostor, kjer živi kultura,« je nizala misel za mislijo ter z njimi prebujala najplemenitejša občutja in čustva.
Brez hvaležnosti kultura naroda ne preživi.
Brez spoštovanja lastnih dosežkov narod ne živi.
Dr. Alenka Rebula Tuta z možem Igorjem, primorskim radijskim urednikom in režiserjem ter publicistom
»Kaj je kultura? Kultura je vse, kar je pridobljeno z delom. Iz latinske besede izvira in pomeni tisto, kar je obdelano. Drevo, na primer, je živ les. Rogovi jelena so čudo narave. Piščal, ki nastane iz roževine lesa, je nastala iz neke zamisli, je delo človeških rok, ki je nastalo iz želje, da bi ustvarili nekaj še lepšega, kot je tisto, kar vidimo. Torej, iz želje po tem, da bi imeli več življenja. Zaradi tega je kulturno prizadevanje vsakega človeka v bistvu pridelana in dodana lepota k temu, kar že je. Lešnik je narava, potica je kulturno dejanje. Je naša kultura, ki gre v svet. Naša obrt je kultura, ki dela svet lepši, bolj gostoljuben, bogatejši. Kultura izhaja iz nagiba za nekaj več, ki živi v vsakem človeku, in tako smo iz tega, da imamo lepe gore, naredili planinske poti, kulturo pohodništva. Iz Bleda, ki je bil samo jezero, smo s cerkvico na sredi naredili čudovit kraj. Fotografiramo in pišemo. Kultura je torej želja, da na tisoč načinov, vsak na svoj način, pokaže, kaj je lepo,« je tekel opis naravnih lepot naše zemlje, ki ni samo čudovita, temveč tudi rodovitna in še ni prenaseljena.
V preddverju kulturne dvorane so bila na ogled izbrana likovna dela XXI. mednarodnega sevniškega likovnega shoda Grad 2022.
»Kaj pomeni, da smo majhni? To pomeni, da smo hitro dosegljivi drug drugemu, da se lahko dosežemo po krajših poteh, ker med nami niso velike razdalje. Tiho in v ozadju, ker se ne prerivamo na odru sveta, lahko delamo zelo pomembne stvari, ki trajajo …« je prepletala besede in odstirala pogled na življenje in delo v deželi, ki ime še vedno lasten jezik – jezik, ki še vedno zveni. »Včasih smo imeli okoli dvajset tisoč jezikov, danes jih je okoli dva tisoč. Tega, kar mnogi narodi nimajo, imamo mi – v vsaki vasi imamo prostor za knjižnico, kjer se lahko naša beseda oživlja, predaja in se je veselimo,« je izpostavila slavnostna govornica in nadaljevala, da so prijazne in spoštljive besede, ki jih lahko izrečemo kadarkoli in kjerkoli, enako pomembne kot vsak kulturni dom, kot vsaka zgradba, kot vsaka knjiga, ki izide. To so besede, ki med nami ohranjajo človečnost.
Samo kultura hvaležnosti nam omogoča, da smo skupnost,
v kateri bodo ljudje res želeli narediti nekaj zanjo.
Ustvarjalci kulturnega programa – MePZ Lisca Sevnica …
»Kaj bomo rekli ženski, ki je spekla koš pecivo za praznik? Ali vemo, koliko dela, znanja, topline, ljubezni je vložila v peko? Pomembno je, da vidimo to delo, ta trud, da ji povemo, da je pomembna tudi ona – to nas dela kulturen narod. Brez hvaležnosti kultura naroda ne preživi. Brez spoštovanja lastnih dosežkov narod ne živi. Ljubezen do ljudi, javna in nenehna hvaležnost, ki jo izražamo ljudem našega naroda, je gonila sila kulture in razvoja. Vsak izmed nas naj bi prejel zahvalo, kar naredi dobrega, kajti samo kultura hvaležnosti nam omogoča, da smo skupnost, v kateri bodo ljudje res želeli narediti nekaj zanjo. Nikogar ne moremo prisiliti, da bo dal kaj dobrega za druge, lahko pa dosežemo, ker smo hvaležni, da vsak največ podari. In tako opazimo, kaj vse smo že zmogli v teh težkih časih. Ne kritizirajmo, ker kritika ne pove, kako narediti nekaj boljše. Ustvarjalnost ti pokaže pot in ustvarjalnost zaživi samo, ko se ljudje navdušijo, da bi še kaj naredili, ker čutijo, da so drugi hvaležni. Vsi vidimo, vsak dan, neprijaznost, bedo, nasilje, nesrečo, goljufije, nepoštenost in žalost. To obstaja, a to nas ovira na poti naprej; če pa opazimo dobro, srečno, lepo, ustvarjalno, velikodušno in miroljubno –to nam pomaga. Praznik kulture nam narekuje, da smo zvesti temu, da počastimo ljudi, ki držijo pokonci naš narod. To pomeni, da vemo, da smo vsi pomembni, dragoceni, da lahko z majhnimi dejanji, ki jih ponovimo tisočkrat v življenju, vzdržujemo kulturo moči in kulturno moč našega naroda. Vsi smo drevo in vsi smo korenine. Vsi smo enako pomembni, zato da delamo lepo in dobro,« se je osrednja govornica, ki se je slovesne prireditve ob kulturnem prazniku udeležila v družbi moža, dotaknila pomena našega bivanja in sobivanja. »Naj živi, kar vas dobrih, ustvarjalnih, dragocenih je ljudi,« je zaključila z besedami, ki so podobne Prešernovem.
DVE PREŠERNOVI PRIZNANJI, ENA BRONASTA, DVE SREBRNI IN ENA ZLATA PREŠERNOVA PLAKETA
… trije nekdanji člani Odra mladih in član ter članica gledališke skupine Društva Trg Sevnica …
Prešernova priznanja in plakete za ustvarjalno kulturno delovanje v letu 2022 sta podelila predsednik ZKD Sevnica Jože Novak in vodja sevniške izpostave JSKD RS Katja Pibernik.
Prešernovo priznanje je prejela prizadevna Ana Kozinc, članica KUD Poklek nad Blanco. »Ana Kozinc je kulturno aktivna že več kot 20 let. Sprva je sodelovala kot nastopajoča na različnih šolskih prireditvah in prireditvah v domačem kraju, nato pa je leta 2003 postala članica Kulturno umetniškega društva France Prešeren Blanca. Sodelovala je v glasbeni skupini PRIP in v dramski sekciji, kjer je bila sprva šepetalka in kasneje dramska igralka. Leta 2010 je dramska sekcija v domačem kraju ustanovila svoje kulturno društvo – KUD Poklek, katerega ustanovna članica je bila tudi Ana. Vsako leto je pod okriljem KUD France Prešeren Blanca in kasneje tudi KUD Poklek, oblikovala program za prireditev ob materinskem dnevu, ki je potekala v domačem kraju na Pokleku. Po nekaj uspešno odigranih vlogah in preživetem času na odru se je preizkusila in odlično izkazala kot dramska režiserka. Ana je tekom let pripravljala različne programe in kratke skeče za prireditve ob kulturnem dnevu ob dnevu državnosti in pisala ter oblikovala različna vabila in plakate. Ana je nedvomno nepogrešljiv član KUD Poklek, ki s svojo zagnanostjo, delavnostjo in idejami bogati kulturno življenje v domačem kraju,« je tekla predstavitev njenega dela.
… ter mlada boštanjska vokalistka Sara Praznik.
Prešernove priznanje je prejela tudi plesna skupina Mlade Žurerke iz Tržišča, ki deluje že 17 let. »Plesna skupina Mlade žurerk šteje približno 15 plesalk v starosti od 7 do 73 let. To je plesna skupina, ki se zavzema za medgeneracijsko sodelovanje, saj so v skupini učenke, dijakinje, študentke, zaposlene žene in upokojenke. Sodelujejo na vseh večjih prireditvah v občini Sevnica, na humanitarnih in dobrodelnih prireditvah v občini in regiji. Vsako leto sodelujejo tudi na festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu ravno tako pa obiskujejo tudi zamejske Slovence v Italiji in Avstriji,« so prijetno zvenele besede.
Bronasto Prešernovo plaketo je prejelo Kulturno umetniško društvo Budna vas, ki je bilo ustanovljeno novembra 2011 na pobudo Ljudskih pevk Solzice. »Društvo združuje ustvarjalce na področju ljubiteljske kulture v treh sekcijah: Ljudske pevke Solzice, ki ohranjajo ljudsko pesem in s prepevanjem popestrijo razne prireditve in srečanja. Literarna sekcija KUS je nekaj let pripravljala gledališke predstave z najmlajšimi in kulturne prireditve z literati. Literati se udeležujejo raznih literarnih srečanj in delavnic po Sloveniji in objavljajo svoja dela v različnih časopisih, revijah in zbornikih. Likovna sekcija Art Lipa združuje ljubiteljske likovne umetnike, ki se srečujejo na delavnicah, predavanjih o umetnosti in pripravljajo razstave. Posebno pozornost pa posvečajo najmlajšim in mladim v okviru projekta Mala akademija, kjer spoznavajo likovno ustvarjanje od prvih osnovnih korakov do že pravih umetniških del,« je tekel opis delovanja društva.
Srebrno Prešernovo plaketo je prejela sevniška slikarka Jerca Šantej, ki že od svojih študentskih let kot članica Odra mladih deluje v kulturi in ostaja zvesta svoji rodni Sevnici. »Po diplomi se je posvetila asketskemu življenju slikarke. Leta 1991 je postavila svojo prvo samostojno razstavo. Sledile so številne razstave doma in po svetu. Leta 1994 se je prvič vpisala med samostojne kulturne ustvarjalce. Preizkusila se je tudi kot strokovna vodja likovnega tabora Aspekta. Leta 2010 je bila njena razstava Windows 20 10 prva razstava v novonastali Mosconovi galeriji. Istega leta je prevzela vlogo umetniške vodje slikarske kolonije ArtEko. V lanskem letu je bila ravno Jerca pobudnica organizacije slikarske kolonije Ajdart. Je zelo aktivna tudi kot mentor številnih delavnic za odrasle in mladino v Posavju in širše. Jercine poslikave in mozaiki krasijo marsikateri javni prostor v naši občini. Je človek idej in dejanj in tudi velika okoljevarstvenica, ki jo tozadevna problematika vzpodbuja k razmišljanju. Poznati Jerco je bogastvo, ki se z leti nadgrajuje in bogati z norimi idejami ter s sklepanjem novih poznanstev in povezovanjem z najrazličnejšimi ljudmi, predvsem umetniki na različnih področjih umetnosti iz Slovenije in tujine,« so bile besede opisa življenja in dela umetnice.
Za predano osebno zavzetost na področju godbeništva in ohranjanja inštrumentalne glasbe v občini Sevnica je srebrno Prešernovo plaketo prejel Dušan Markošek, ki je zapisan godbeništvu od otroštva. »Že kot najstnik se je včlanil v godbene vrste Delavskega pihalnega orkestra Zagorje. Po končanem študiju pa se je preselil v Sevnico in se ob tem včlanil v Kulturno društvo Godba Sevnica. Pri godbi je od prvega dne naprej predstavljal steber aktivnega članstva. Med leti 2009 in 2011 je postal predsednik društva. Predsedoval je ravno v času, ko so bili za godbeništvo in na splošno za kulturno najtežji časi. Neusahljiv vir energije in volje, ki ga je premogel Dušan, sta botrovala, da se ni vdal težkim časom recesije. Z aktivnim angažiranjem pridobivanja sponzorjev je Kulturno društvo godbo Sevnica finančno obdržal nad gladino, godba pa je opravila vse začrtane naloge in dosegla, v teh nezavidljivih časih, vse cilje. Še več, ravno v tem času se je pričel intenzivnejši dotok mladih h godbi. Po predaji predsedniškega mesta v letu 2011, je prevzel mesto tajnika, ki ga opravlja še danes. Kot tajnik je nepogrešljiv del društva, saj bdi nad razpisi za godbeništvo, tako občinskimi, kot ostalimi, ureja vso potrebno dokumentacijo, ki je potrebna tako za prijavo na razpise, kot za oddana poročila po pridobljenih sredstvih ter ureja vso dokumentacijo v zvezi s financiranjem društva. Ob vsem tem pa s svojim muziciranjem na pozavni skrbi, da je zven orkestra boljši, mladim v godbi pa s svojim odnosom predaja najpomembnejše vrednote, ki so pomembne v društvu: predanost, pripadnost, srčnost in doslednost,« so vrline nagrajenega godbenika.
Zlato Prešernovo plaketo je prejela folklorna skupina, ki je bila ustanovljena 2002 na Razborju in najprej delovali pod okriljem DU Razbor. Od leta 2015 deluje pod okriljem DU Sevnica in z imenom Spomin. »Folklorna skupina s svojim etuziazmom in požrtvovalnostjo že 20 let aktivno deluje na področju ohranjanja ljudskih plesov in petja v Posavju in drugih regijah, nastopa na priložnostnih dogodkih in se udeležuje območnih in regijskih tekmovanj odraslih folklornih skupin. Plešejo štajerske plese, svoj repertoar širijo tudi s prekmurskimi plesi. V lanskem letu je Folklorna skupina Spomin že drugič dosegla regijski nivo, kar je velik dosežek ljubiteljskih članov skupine, ki od leta 2019 deluje pod umetniško vodjo Jasno Pinoza. Tonika Mirt pa v folklorni skupini vodi organizacijo. Ob 20. letnici delovanja je folklorna skupina pripravila samostojni koncert, Večer ljudske glasbe in plesa, napolnila kulturno dvorano Sevnica. Želijo si, da bi ta večer postal tradicionalen. Prepričani smo, da folklorna skupina Spomin s svojim delovanjem daje pomemben pečat slovenski kulturi, dediščini z ohranjanjem ljudskega izročila na področju plesa in petja in s svojimi nastopi odstira vpogled v ljudsko izročilo mlajšim generacijam,« je tekla predstavitev skupine, ki je z ohranjanjem ljudskega plesnega izročila pomemben del sevniškega kulturnega delovanja.
V spremljevalnem kulturnem programu, ki ga je povezovala Tanja Mikolič, so nastopili članice in člani MePZ Lisca Sevnica, nekdanji člani gledališke skupine Oder mladih in člana Društva Trg Sevnice – Miran Ratej, Jožica Prah, Dušan Senica, Diana Kosar in Robert Kaše – z recitalom izbranih Prešernovih pesmi ter mlada vokalistka, diplomirana musical igralka Sara Praznik iz Boštanja.
Organizatorji prijetnega kulturenega dogodka so bili Občina Sevnica, Zveza kulturnih društev Sevnica, Knjižnica Sevnica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica in KŠTM Sevnica.
S. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
