V zadnjem času se veliko piše o kvantnih računalnikih. Gre za to, da namesto bitov, ki so v danem trenutku lahko le v stanju 1 ali 0, računalnik uporablja kubite. Lahko so v več stanjih oziroma lahko sočasno predstavljajo več vrednosti. To znatno poveča količino informacij, ki jih lahko računalnik shrani, in hitrost preračunavanja. Kvantni računalniki to izvajajo s pomočjo še enega kvantnega pojava, ki se imenuje kvantna prepletenost. To seveda odpira vrata k izjemno zmogljivemu vzporednemu preračunavanju podatkov. 

Pri podjetju Google so celo prepričani, da bi lahko kvantni računalniki lahko brez težav zlomili trenutno enega izmed najbolj uporabljenih šifrirnih algoritmov 2048-bitni RSA. Računalnik moči enega milijona kubitov bi lahko tovrstni šifrirni algoritem zlomil v zgolj enem tednu. To pomeni, da tovrstni šifrirni algoritmi v prihodnosti ne bodo več nudili ustrezne zaščite, kar bo ogrozilo varnost podatkov tistim, ki na to ne bodo pripravljeni. 

Današnja moč najzmogljivejših kvantnih računalnikov znaša 1.121 kubitov. Kljub temu naj bi se do leta 2033 moč kvantnih računalnikov povečala na kar 100-tisoč kuboitov. Milijon kubitov pa naj bi kvantni računalniki dosegli že nekaj desetletji kasneje. A prej bo potrebna še nova tehnologija, saj zdajšnja temu podvigu ne bi bila kos.