Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V Krmelju, nekdanjem rudarskem kraju v Mirnski dolini, so ponosni na Mikija Mustra, likovnega ustvarjalca, ki je s svojimi stripovskimi junaki zaznamoval otroštva mnogih generacij. V Knjižnici Brežice so postavili na ogled gostujočo razstavo, ki vabi k obujanju spominov in branju.
Letošnja 100-letnica rojstva Mikija Mustra je priložnost, da obudimo nekaj spominov na izjemnega likovnega ustvarjalca. Ta je del svojih sledi pustil tudi v Krmelju, kamor se je, še ne dveleten, preselil leta 1927 s starši in starejšim bratom z Goričkega. V tedanjem rudarskem kraju so omenjenega leta odprli bolnišnico in prvi zdravnik v njej je bil Mikijev oče. Šest let pozneje se je družina Muster, ki se je povečala še za enega družinskega člana, preselila v Ljubljano.
Miki, ki je v Krmelju končal prvi razred, se je v slovenski prestolnici po osnovošolskem in srednješolskem izobraževanju vpisal na likovno akademijo, kjer je zaključil študij kiparstva. Od leta 1952 do 1973 je bil zaposlen kot novinar pri Slovenskem poročevalcu, zatem se je za skoraj dve desetletji preselil v München in delal v znanem nemškem filmskem studiu Bavaria film, kjer se je posvetil risanemu filmu. O tem je v enem izmed intervjujev povedal: »Ko sem delal v Nemčiji, sem risal po 16 ur na dan. Bil sem izjemno hiter. Vsi so mislili, da imam doma tri ‘črnce’, ki rišejo namesto mene. Štiriminutne filme sem izdelal povprečno v 14 dneh, ekipe pa v dveh mesecih. Delal sem od sedme ure zjutraj do enih ponoči. Vmes sem si kaj malega skuhal in na hitro pojedel, da le nisem izgubil preveč dragocenega časa, zraven pa spil še buteljko sladkega rdečega vina. Kupoval sem najbolj sladko francosko vino, tako da sem v kri dobil vsaj malo ‘cukra’, da sem lažje zdržal vse napore.« Po vrnitvi v domovino je živel v mirnem predelu Ljubljane, v Rožni dolini pod Rožnikom, kjer je odraščal tudi njegov sin Miklavž.
STRIPOVSKI TRIO, KI JE OSVOJIL SRCA
Jamskega škrata Knapca je upodobil Miki Muster.
Miki Muster je začetnik slovenskega stripa ter eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma ne samo v slovenskem, temveč v evropskem merilu. Njegovi najbolj stripovski junaki Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik so vabili mnogo let k branju in ogledu slik. »Otroci so imeli Lakotnika radi, ker je bil butelj, uspelo pa mu je vse. So zgodbe, v katerih nastopa le on. Bil je figura, s katero si lahko storil marsikaj. Tudi meni je bil simpatičen. Z Zvitorepcem in Trdonjo so postali prijatelji, zato sem moral ustvariti še negativca, kapetana Gulikožo, črnega kavboja, ki ga je treba spraviti v ječo,« je nekoč opisal svoje najbolj znane risane junake ter dodal, »v mojih zgodbah in risbah ni prelivanja krvi. Sem in tja pade kakšna buška, ne gre pa za nobeno grobo nasilje. V 40 knjigah o Zvitorepcu ni nikoli nikomur tekla kri, a tudi estetsko je bilo.«
KDO JE KNAPEC?
V Knjižnici Brežice je do konca aprila na ogled gostujoča razstava stripovskih junakov.
Musterjev ustvarjalni pečat nosi tudi domišljijski lik rudarskega jamskega škrata. Ta je nastal v sodelovanju z nekdanjim ravnateljem krmeljske šole Radom Kostrevcem, vsestranskim kulturnim ustvarjalcem Stanetom Pečkom iz Mokronoga in ilustratorjem Mikijem Mustrom.
»Ob raziskovanju rudarske preteklosti mojega domačega kraju me je prešinilo, da bi oblikoval lik, ki bi imel značaj krmeljskega rudarskega jamskega škrata. Za sodelovanje pri udejanjanju ideje sem poprosil Staneta Pečka, stik z Mikijem Mustrom je navezala tedanja ravnateljica šole Ana Hočevar. To sodelovanje je prineslo upodobitev Knapca, kot ga poznamo danes. Stane je prispeval literarno predlogo, njegov opis; Miki ga je nato narisal na podlagi opisa in zgodb, ki so o njem krožile. Naš Knapec nima brade in špičaste kape, ampak je golobradi mladenič z velikim ušesom na eni strani, da sliši vse nevarne šume v podzemlju, z eno zelo veliko nosnico zaznava nevarne vonje, bos pa je zato, da začuti tresenje tal. V roki nosi rudarsko svetilko, v kateri je pet kresnic, s katerimi si sveti. Oblečen je v svečano rudarsko obleko – črno jakno, zato da je neviden; kapo zelene barve ima zato, da se lahko skriva med zelenjem; njegove hlače rdeče barve pa se v hudi nevarnosti močno zasvetijo in to je opozorilo za rudarje, naj se umaknejo na varno,« opiše pot od ideje do upodobitve Kostrevc in doda, da si ni predstavljal, da se bo razvil tako simpatičen in prepoznaven lik, ki je tudi v širšem slovenskem prostoru nekaj posebnega. »Danes je naš Knapec prisoten na šolskih in krajevnih prireditvah, predstavlja se na sejmih, skratka, na dogodkih, ki v svoji vsebini ponujajo tudi promocijo Mirnske doline. Verjamem, da ima Knapec še zanimivo prihodnost,« zaključi pogovor.
MIKIJEV KOTIČEK V OŠ KRMELJ
V spomin so sokrajana so v nekdanji krmeljski rudarski bolnišnici, kjer je imela družina Muster tudi svoje stanovanje, danes pa so prostori preurejeni v učilnice, uredili poseben ‘Mikijev kotiček’. Na mestu, kjer je bila nekoč njegova otroška soba, hranijo nekaj predmetov iz njegovega otroštva in risbe njegovih stripovskih junakov – med njimi tudi zelo priljubljenega Zvitorepca, Trdonjo in Lakotnika.
»Ta kotiček ima za nas posebno vrednost,« pove ravnateljica Gusta Mirt ob spominu na 22. novembra 1925 v Murski Soboti rojenega umetnika, ki je umrl 7. maja 2018, vendar njegovi junaki še naprej živijo v stripih, ponatisih in animiranih filmih. »V tem majhnem kotičku se povezujeta domišljija in ustvarjalnost, ki ju želimo razvijati tudi pri naših učenkah in učencih. Mikiju je uspelo z veliko truda in volje, tako da lahko še komu, mar ne?« poudari z nasmehom na obrazu.
RAZSTAVA, KI PREBUJA SPOMINE
»Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok in mislim, da mi je uspelo. Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni,« je nekoč dejal Miki Muster in v Knjižnici Brežice so postavili ob njegovi 100-letnici rojstva na ogled pregledno razstavo.
»Mustrova dela so del slovenske kulturne dediščine. Knjižničarji z veseljem opažamo, da starejši svoje navdušenje nad njegovimi stripi radi in uspešno prenašajo na mlajše generacije. To nas je spodbudilo k temu, da gostovanje razstave Stripi Mikija Mustra uresničimo prav v aprilu 2025, ki je za nas še posebej prazničen – obeležujemo namreč dvajset let obstoja mladinskega oddelka knjižnice. Gostujočo razstavo smo na ogled postavili v sodelovanju z Aleksandrom Buhom iz Strip.art.nice Buch, ki pravi, da je gospod Muster s svojimi deli dosegel, da še v starejših letih čutimo otroka v sebi,« pravi bibliotekarka Mateja Kus in povabi, da si v odpiralnem času knjižnice ogledate razstavo. »Ob vhodu vas v vitrini pozdravi nekaj primerkov Mustrovih stripov in podatkov o njegovem življenju in delu ter tudi o tem, kaj so različne organizacije pripravile oziroma izdale ob njegovi stoti obletnici rojstva. Ko se po stopnicah povzpnete v prvo nadstropje, vas na strokovnem oddelku knjižnice nagovorijo črno-bele in barvne stvaritve. Z mnogih vam v pozdrav mahajo trije dobro znani junaki – Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik. Z nostalgijo odeto razstavo si lahko ogledate vse do zadnjega dne letošnjega aprila,« zaključi s prijaznim povabilom.
Smilja Radi
Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 17. aprila 2024.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
