Množica v Šentjerneju: Čas je, da se nas sliši in upošteva

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Več kot tisoč ljudi se je zbralo na shodu v Šentjerneju, s katerim se je opozorilo na naraščanje primerov romskega nasilja in neukrepanje države. Na vlado je bilo podanih več zahtev. V primeru neukrepanja do sredine septembra so napovedali stopnjevanje zahtev. “Čas je, da se nas sliši in upošteva,” so bili jasni. 

Shoda, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Šentjernej, se je udeležila množica ljudi iz Šentjerneja in drugih občin iz jugovzhodnega dela Slovenije.

Opozorjeno je bilo, da so v zadnjem času zabeležili štiri fizične napade na občane. Predstavnik iniciative Domen Matjaž je po navedbah STA opozoril, da je mlajši Rom, ki so ga do zdaj že 72-krat obravnavali za različna kazniva dejanja in 40-krat ovadili, izvedel enega od njih. “Sprašujemo se, kako je možno, da se posameznik s takšno zgodovino še vedno sprehaja med nami,” je izpostavil in podal vprašanje, kaj delata tožilstvo in sodstvo. Namreč, če policija še opravi svoje delo, se zatakne ravno pri tožilstvu in sodstvu.

Predstavnik iniciative Domen Matjaž (Foto: STA)

Mnogi izkoriščajo sistem
Po besedah Matjaža ni mogoče trditi, da so vsi Romi enaki. A so mnogi taki, ki “namerno izkoriščajo sistem, ignorirajo pravni red in so z vsakim neukrepanjem države bolj predrzni”. Ker so siti neukrepanja s strani države, je bilo na vlado in pristojna ministrstva naslovljenih več zahtev. “Zagotovitev varnosti ljudi, zaščita osebnega in družbenega premoženja, prenova socialne in delovne zakonodaje na način, da se bo prejemnikom socialnih transferjev delo izplačalo” so med njihovimi zahtevami.

Prav tako zahtevajo “izterljivost kazni za prejemnike socialnih transferjev, preverjanje izvora premoženja za prejemnike socialnih pomoči in trajno nezaposlene ter popravke zakonodaje, da bosta tožilstvo in sodstvo lahko delovala hitro in učinkovito”. Želijo pa tudi “zakonodajo, ki bo preprečila gradnje na tujih in kmetijskih zemljiščih ter ukrepe, ki bodo Rome stimulirali k integraciji v družbo”.

Država ni bankomat za tiste, ki povzročajo kazniva dejanja
Poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki se je udeležila shoda, je poudarila, da imajo ljudje dovolj dvojnih meril in neenakosti pred zakoni. “Zahtevajo varnost in za to imajo vso pravico, država pa jo je dolžna zagotoviti. Pri tem jih podpiram in bom podpirala vse, ki se bodo znašli v tako težki situaciji,” je bila jasna. 

Foto: X Anja Bah Žibert

Od vlade zahtevajo spoštovanje zakonov za vse in spremembo tistih zakonov, ki so razlog, da se nasilna ravnanja romskih posameznikov in skupin stopnjujejo in da je stanje vse slabše. Prejemanje socialnih pomoči in otroških dodatkov ne sme biti razlog ali izgovor, da se ne plačuje obveznosti in razne kazni,” je poslanka na družabnem omrežju X navedla v nadaljevanju in dodala, da država ni bankomat za tiste, ki nočejo delati. “Ni bankomat za tiste, ki povzročajo kazniva dejanja in zanje ne odgovarjajo,” je izpostavila in sporočila, da je dovolj. Pri čemer je opozorila, da bo danes ob 15.00 shod v Ljubljani pri mostu v Črnučah.

Foto: X Anja Bah Žibert

Upravičene zahteve terjajo razumne spremembe
Po besedah šentjernejskega župana Jožeta Simončiča je včasih še bilo mogoče sobivanje občanov in Romov. Vladalo je namreč krhko ravnovesje, ki pa se je porušilo v luči izsiljevanj, tatvin in ropov ter fizičnih napadov. Zaradi nezaupanja je sobivanje praktično nemogoče. To pa je “zelo neugodno in hkrati lahko nevarno”.

Čeprav Simončič priznava, da vsi Romi niso enaki, pa pravi, da je “vse manj takih, ki se niso pripravljeni odpovedati neodgovornemu in nezakonitemu načinu življenja”. Slednji po njegovo nimajo pravice zahtevati, da jih bo skupnost sprejela. Tistim nekaj Romom, ki so imeli pogum in moč, da ravnajo drugače, in so se tudi udeležili shoda, je izrekel zahvalo, vse ostale pa pozval, “naj zberejo pogum in izločijo iz svoje sredine posameznike, ki jih vlečejo na dno”. V sporočilu vladi pa je spomnil, da se je dolgo prosjačilo k ukrepanju, sedaj pa ukrepanje zahtevajo. “Upravičene zahteve terjajo razumne spremembe in spremembe se bodo ali slej zgodile,” je bil jasen.

Šentjernejski župan Jože Simončič (Foto: STA)

Na shodu je bilo mogoče opaziti tudi poslanko NSi Vido Čadonič Špelič in predsednika Državnega sveta RS Marka Lotriča. Ob robu shoda je slednji spomnil, da je Državni svet leta 2023 šel v podporo zakonov, ki so jih z namenom naslavljanja romske problematike pripravili župani jugovzhodne Slovenije in Posavja. S slednjimi se je želelo prispevati k večji varnosti in doseči izboljšanje nadzora nad socialnimi transferji. Prav tako se je želelo spodbuditi vključevanje romskih otrok v izobraževanje in omogočiti hitrejšo delovno aktivacijo dolgotrajno brezposelnih oseb. A zakonski predlogi žal niso bili deležni zadostne podpore Državnega zbora, kjer udobno večino uživa vladajoča koalicija.

Foto: STA

Marko Lotrič je izpostavil, da razmere v občini Šentjernej in širši dolenjski regiji že dolgo niso le lokalni problem, temveč odražajo sistemsko pomanjkljivost države.

“Z veliko zaskrbljenostjo spremljam razmere v občini Šentjernej in širši dolenjski regiji, kjer nasilje, ustrahovanje in popolno nespoštovanje pravnega reda že dolgo niso več lokalni varnostni problem, temveč sistemska težava države. Poročila s terena jasno kažejo, da prebivalci živijo v strahu: dogajajo se organizirane tatvine kmetijskih pridelkov, nasilni izgredi, zastraševanje otrok v šolah, starejši si ne upajo več iz svojih domov, grožnje in nasilje nad župani ter svetniki, fizični napadi na občane. Posamezniki, ki izvajajo te napade, ostajajo nedotakljivi. Pravna država v praksi ne deluje več. Ljudje se zato vse pogosteje zatekajo k samozaščiti. To je alarm,” je dejal Lotrič.

Ljubljana, DZ.
Izredna seja DZ, na kateri so obravnavali predlog priporočila vladi v zvezi z učinkovitostjo obravnave romske problematike ter predlog sklepa o potrditvi mandata poslancema Francu Franciscu Estanislau Medicu in Andreju Poglajnu za preostanek mandatne dobe DZ.

Neuspešni poskusi reševanja problematike
Leta 2023 je Državni svet RS podprl paket štirih zakonov, ki so jih pripravili župani jugovzhodne Slovenije in Posavja, za reševanje varnostnih in socialnih izzivov, vključno z izobraževanjem romskih otrok in zaposlovanjem brezposelnih. Kljub 30.000 podpisom podpore občanov zakoni v Državnem zboru niso bili sprejeti. Marko Lotrič je vlado obtožil ignorance in odpovedi odgovornosti. Šentjernej in Škocjan sta med občinami z najvišjo stopnjo kriminala v Sloveniji. Občani verjamejo, da bi policija z ustreznimi pooblastili lahko vzpostavila red, Lotrič pa poziva k takojšnjemu ukrepanju in krepitvi policijskih sil na Dolenjskem in v Posavju.

Poziv k pravičnosti in delujočemu pravosodju
Lotrič je poudaril, da ne gre za etnično vprašanje, temveč za vprašanje reda in zakonitosti. “Tukaj ne gre za vprašanje etnične pripadnosti. Gre za vprašanje reda in zakonitosti. Kdor krši zakone, mora odgovarjati, ne glede na poreklo, pripadnost ali politično zaščito. V pravni državi ni prostora za imuniteto pred zakonom. Ni sprejemljivo, da nekateri ne plačujejo glob in računajo na to, da jim preprosto ne bo treba, ker nimajo premoženja,” je dejal.

Foto:sta

Opozoril je tudi na neučinkovitost pravosodnega sistema: “Ko policija poda kazenske ovadbe na sodišča, se prav tam zatakne. Sodni postopki trajajo predolgo in ni zaključkov ter sankcij. Ker država ne ukrepa, posamezni pripadniki romske skupnosti razumejo sporočila pravosodja kot nagrado za njihova kazniva dejanja, saj se nobenemu prestopniku nič ne zgodi. To je nesprejemljivo.” Lotrič je pozval vlado k takojšnjim ukrepom, zlasti k zatiranju mladoletniškega kriminala.

Varnost kot temeljna pravica
Lotrič je sklenil z ostrim opozorilom: “Če Slovenija danes resno razpravlja o povečanju obrambnih izdatkov na 5 % BDP, potem se moramo najprej vprašati: Ali znamo zaščititi lastne ljudi, njihove domove, njive, šole in ulice? Varnost ni privilegij, ampak temeljna pravica vsake državljanke in državljana. Vlada, ki tega ne zmore ali noče zagotoviti, izgublja svojo legitimnost.”

Ž. N., A. H.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.