Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

https://www.posavskiobzornik.si/images/imgKatalogIzdelek/min/391969.jpg

V Kulturnem domu Krško je v torek popoldne potekal prvi večji dogodek v postopku umeščanja nove jedrske elektrarne v Krškem v prostor – javna predstavitev pobude v postopku državnega prostorskega načrtovanja za JEK2. Več kot triurni dogodek je pokazal, da bo pot do umestitve projekta v prostor še dolga in zahtevna.

Pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za izgradnjo nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), ki sta jo za investitorja projekta, družbo GEN energija, pripravili družbi IBE d.d., Ljubljana, in Savaprojekt d.d., Krško, je 1. julija v (digitalnem) Prostorskem informacijskem sistemu ter na vladnem portalu GOV.SI objavilo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), ki je skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pripravilo prvo javno predstavitev pobude (še ena bo potekala 17. septembra v Ljubljani). Javna objava sicer traja (zaenkrat) do 30. septembra.
 
MO Krško želi biti več kot soglasodajalec
 

Za uvod je dobrih sto udeležencev javne predstavitve (mnogi med njimi so bili tam po takšni ali drugačni službeni dolžnosti) pozdravil gostitelj, krški župan Janez Kerin. »Kot župan občine, ki že desetletja sobiva z jedrsko energijo in energetskimi objekti državnega pomena, se zavedam pomena in tudi občutljivosti razprave, ki je pred nami. Gre namreč za družbeno in prostorsko vprašanje z dolgoročnimi posledicami za naš prostor,« je dejal, zato na občini v nadaljevanju od pristojnih sogovornikov pričakujejo, da bodo obravnavani kot enakovreden sogovornik in ne zgolj kot soglasodajalec. »Zagotavljam, da bo Mestna občina Krško odgovorni sogovornik državi, vendar pa mora dialog potekati v obe smeri.  Kot župan mestne občine, ki že več desetletij sobiva z energetskimi objekti, lahko rečem: Krško je že večkrat dokazalo, da zna prevzeti odgovornost, ko gre za umeščanje projektov državnega pomena v naš prostor. A to odgovornost smo vedno nosili skupaj z zavedanjem, da imamo pravico in dolžnost zahtevati jasno, spoštljivo in vključujoče sodelovanje.«
 

V nadaljevanju je predstavitev moderiral državni sekretar na MNVP Miran Gajšek. Strateške razloge in lokalni pomen projekta JEK2 je predstavil državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar in kot že večkrat na sejah posavskih občinskih svetov poudaril, da gre za medgeneracijski strateški projekt z visoko prioriteto, katerega cilj je dolgoročna in zanesljiva oskrba z nizkoogljično električno energijo. Znova je izpostavil pomen podpore lokalnega okolja, brez katere projekta ne bo, ob tem pa je ključno, da tudi lokalno okolje ob tem prepozna razvojne priložnosti. Zagotovil je, da bo država Krškemu in regiji Posavje stala ob strani, zato se je že začela priprava zakona o razvojnih potrebah Posavja ob izvedbi tega projekta, ki bo zajel tisto, kar ne bo vključeno v DPN, npr. na področju potreb po novih zdravstvenih, vzgojno-izobraževalnih in drugih ustanovah.
 

Vodja sektorja za jedrske objekte na MOPE dr. Janez Gale je povedal, da je po mnenju ministrstva kot pobudnika načrtovanih ureditev pobuda za DPN ustrezno utemeljena, vsebuje ustrezne podatke, potrebne za odločanje o začetku postopka DPN, zato pobudnik predlaga, da se postopek nadaljuje v smeri sprejetja sklepa Vlade RS o izvedbi DPN. Izpostavil je še pomen vključevanja javnosti v postopek umeščanja JEK2 v prostor in poudaril, da gradivo pobude ne vsebuje končnih odgovorov, ampak se bodo le-ti iskali v teku postopka. Vodja postopka priprave DPN Tjaša Gregorič je povedala, da se sklep Vlade RS o pripravi DPN pričakuje konec tega ali v začetku naslednjega leta, po več postopkovnih korakih pa bi bil DPN z vladno uredno lahko sprejet v drugi polovici leta 2028.
 
Predstavitev projekta …
 

Projekt JEK2 je podrobneje predstavil vodja projekta na GEN energiji dr. Bruno Glaser. Ob tehničnih lastnostih načrtovane elektrarne (v igri sta dve zasnovi reaktorjev, EPR oz. EPR1200 ponudnika EDF in AP1000 ponudnika Westinghouse), ekonomiki in časovnici projekta je posebej izpostavil izbiro lokacije zanjo. V analizi dveh lokacij, vzhodne (proti Brežicam) in zahodne (proti Krškemu), se je slednja izkazala za primernejšo glede na geološke lastnosti terena, poplavno varnost, umestitev ostalih površin v času gradnje, nadzorovano rabo letališča, posege v naravo in vplive v času gradnje, prva pa glede na vpliv na kmetijska zemljišča, kulturno dediščino in obstoječo poselitev. Tako so izbrali zahodno lokacijo, ki je kot edina obravnavana v gradivu pobude za DPN.
 
… in spremljajočih ureditev
 

Načrtovane ureditve v okolici projekta je predstavila odgovorna prostorska načrtovalka pobude Damjana Pirc iz podjetja Savaprojekt. Kot je pojasnila, je območje pobude veliko širše, kot je dejansko območje načrtovanih ureditev, in se bo na podlagi usmeritev v času postopka zožalo. Poleg območja trajne zasedbe prostora na lokaciji same elektrarne in nove RTP so za javnost zanimive predvsem ureditve v času gradnje, ki zajemajo tri delavska naselja (Žadovinek, Črnile in Celuloza), carinsko skladišče Vipap, vzhodno in zahodno parkirišče ter območje za skladiščenje materiala in opreme ter ravnanje z odpadki in zemeljskimi izkopi dolvodno ob Savi oz. ob gradbišču odlagališča NSRAO. Predvidene so tudi številne prestavitve infrastrukture, med njimi prestavitev poteka obvoznice Krško–Brežice (bolj severno), ceste Brege–Žadovinek, daljnovoda Beričevo–Krško, kanalizacije Spodnji Stari Grad–ČN Vipap in vodovoda itd. ter nova dostopna cesta od avtoceste do JEK2 z novim mostom čez Savo in nova evakuacijska pot na desnem bregu Save. Območje pobude posega na osem državnih prostorskih načrtov in aktov ter na kar 28 občinskih prostorskih aktov. Načrtovane ureditve bodo seveda vplivale na obstoječo strukturo prostora in krajinsko sliko ter na družbeno infrastrukturo, kvaliteto bivanja in vrednost nepremičnin. V bližini načrtovanih ureditev se nahajajo tudi trije dejavniki tveganja za okolje: tovarni Vipap in Krka ter Kostakov Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad.  
 
Zakaj zahodna lokacija?
 

Po skoraj uri in pol uvodnih predstavitev so do besede prišli udeleženci predstavitve, med njimi mnogi občinski svetniki, predstavniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ustanov in drugi zainteresirani občani. V obsežni razpravi je bilo največ pomislekov izraženih glede izbrane zahodne lokacije, ki objekt zelo približuje mestu Krško. Podžupana krške občine Janeza Jožeta Olovca je zanimalo, ali je bila narejena primerjava stroškov projekta med obema lokacijama, na kar je Glaser odgovoril, da tega niso delali, »ker je bila neustreznost vzhodne lokacije tako visoka, da je nismo mogli resno obravnavati«. Občinsko svetnico in predstavnico Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško Janjo Starc je zanimalo, ali je bila v izbor lokacije vključena tudi Mestna občina Krško in dobila negativen odgovor, izrazila je tudi skrb zaradi širokega območja pobude, v katerega so vključene tudi poslovne in gospodarske cone, kar jim bo onemogočilo nadaljnji razvoj. Damjana Pirc je ponovila, da bo območje DPN bistveno ožje in bo zajemalo le območje načrtovanih ureditev. Občinski svetnik Mitja Omerzu je menil, da je bila »lokacija izbrana v poslovnih stavbah in pisarnah« ter da je bil premalo upoštevan njen vpliv na obstoječo poselitev.
 

Umestitev elektrarne na zahodno lokacijo je zmotila tudi nekdanjega župana mag. Mirana Stanka. »Ponavadi se s takimi objekti umikamo naseljem, tukaj pa se mu objekt približa še za 500 metrov,« je poudaril, kar bo poslabšalo pogoje za življenje in razvoj. »Bojim se, da bo prišlo do neke vrste zadušitve mesta,« je nadaljeval, zato bi bilo treba že v tej fazi razmišljati, kje se bodo izgubljena zemljišča lahko nadomestila. »To je žrtev, ki bo šla na oltar celotne Slovenije, če bodo kot investitorji poleg še Hrvati, pa tudi Hrvaške,« je dejal, »in nihče ne bo vedel, kaj vse je moralo Krško pretrpeti in dati za to, da tukaj stoji jedrski objekt.«  
 
Načrtovanje naj bo usklajeno
 

Občanka Mojca Novak je vprašala, kdaj se bodo v razpravo vključila ministrstva, ki pokrivajo družbeno infrastrukturo (zdravstvo, šolstvo itd.), saj bi se morala ta področja načrtovati usklajeno s projektom. »3000 delavcev plus njihove družine bodo za tako majhen kraj, kot je Krško, eksplozija,« je dejala. Državni sekretar Levičar je odgovoril, da je to predvideno v okviru priprave že omenjenega regionalnega razvojnega zakona, za pripravo katerega je zadolženo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
 
Andreas Repše iz Spodnjega Starega Grada je spomnil na neuresničene protokole še iz časov umeščanja odlagališča NSRAO v prostor (obnova gradu Šrajbarski turn, obvoznica Krško–Brežice) in izpostavil pričakovanja tamkajšnjih krajanov ob gradnji, poleg že omenjene obvoznice še brezplačno električno energijo za vsa gospodinjstva, ureditev desetih brezplačnih polnilnic za električne avtomobile, ureditev podvoza pod železniško progo na Spodnji Libni, kolesarske steze in brezplačne medkrajevne električne avtobuse po celotni občini, dodatnih 50 % cenejše vozovnice za vse krajane njihove KS, nadomestilo za omejeno rabo prostora za celotno naselje itd.
 
Predsednik sveta KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna Jože Stibrič je podvomil v sprejemljivost projekta v našem okolju, čeprav ne pozna nikogar, ki bi ga o tem vprašali. »Mislim, da to ni pravi način in ni demokratično,« je menil. »Projekta ste se lotili povsem napačno, začeti bi morali pri koreninah, ne pa nekje na sredini.«

Možnost sodelovanja javnosti
 
V času javne objave lahko javnost poda predloge in pripomb po pošti na naslov Ministrstvo za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, ali po elektronski pošti na gp.mnvp@gov.si (v rubriki zadeva je treba navesti ključne besede Pobuda JEK2). 

Oglasil se je tudi nekdanji župan Franc Bogovič in zatrdil, da noben prostor ni sprejel tako velikih umestitev, kot Posavje, od NEK, HE na spodnji Savi, avtoceste, poslovnih con do odlagališča NSRAO, širitve letališča Cerklje ob Krki in daljnovoda Beričevo–Krško. »Če ne bo sprejemljivosti v tem okolju, potem pozabite na ta objekt,« je dejal in pristojne pozval k spremembi odnosa do lokalne skupnosti in več komunikacije. Tudi on se je obregnil ob izbor lokacije: »Kolegi, o vzhodni in zahodni lokaciji povejte na glas: ali je vzhodna nemogoča oz. neprimerna in se ne skrivajte za izrazom manj primerna.« Menil je, da je treba območje DPN zožati, kolikor je mogoče, sicer bomo imeli velike težave, območje širše omejene rabe prostora pa zelo ovira razvoj mesta Krško in območja Žadovinka, medtem pa je neizkoriščeno območje poslovne cone Vrbina, ki je bila zgrajena kot zaledje gradbišča JEK2. Opozoril je tudi na izgubo kmetijskih zemljišč (200 ha njiv in 127 ha sadovnjakov) zaradi ureditve novih ureditev (cest in parkirišč) in se zavzel za uporabo odvečne toplote iz elektrarne za ogrevanje stanovanj in steklenjakov. »Želim dobro temu projektu, vendar čaka vse pomembne odločevalce, tako državo, GEN energijo kot občino, ogromno dela,« je zaključil.
 
Pričakovanja regije se ne upoštevajo
 
Predsednik posvetovalne komisije za JEK2 pri Svetu regije Posavje Tine Ogorevc je dejal, da so »Posavci pripravljeni nastaviti svoj hrbet za celotno Slovenijo ter se s tem spopasti z izzivi in morebitnimi negativnimi vplivi, ki jih projekt prinaša v naš prostor«, ob tem pa obstaja bojazen, da bodo brez ustreznega vključevanja regije »odločanje in koristi projekta centralizirane, bremena pa bodo ostala lokalno«. Spomnil je na sklepe, sprejete na majski skupni seji posavskih občinskih svetov. Kot je dejal, jih »izredno skrbi, da pristojni že ob prvem koraku vodijo proces po minimalnem standardu, ki ga predvideva zakon, in ne upoštevajo pričakovanj regije. Regija Posavje trenutno ni obravnavana kot partner projekta, saj ima v procesu umeščanja v prostor enako vlogo kot vsa ostala zainteresirana javnost.« Pozval je tudi k vključitvi sosednjih občin v razpravo o projektu.
 
Član omenjene komisije Vojko Sotošek je predlagal, da se rok za oddajo pripomb na pobudo za DPN zaradi zahtevnosti postopka podaljša vsaj za 30 dni, za kar se je zavzel tudi župan Kerin. Gajšek je odvrnil, da tega ne more zagotoviti oz. da se morajo o tem posvetovati z ministri.
 
Predstavnica Občine Brežice Gordana Radanovič je izrazila željo, da bi bila tovrstna predstavitev organizirana tudi v Brežicah, saj so tam nekatere najpomembnejše javne funkcije, kot so bolnišnica in izobraževalne ustanove. Pričakujejo, da bodo kot občina aktivno vključeni v projekt skupaj z regijo.
 
Občan Darko Anžiček je menil, da se bo elektrarna z velikim hladilnim stolpom in tudi več kilometrom pare zajedla v mesto. Zanimalo ga je, ali je še kje na svetu primer, da so na tako majhnem območju štirje jedrski objekti, v bližini pa še vojaška baza, kar predstavlja potencialno tarčo napada. Glaser je povedal, da je več jedrskih objektov skupaj običajna praksa, nima pa podatka o bližini vojaških baz. Občan Mitja Valentinc je vprašal, zakaj se delavska naselja umešča tako rekoč v središče mesta. Kot je pojasnil Glaser, bo v Žadovinku začasno, kontejnersko naselje, naselji Vipap in Črnile pa bosta po gradnji ostali v trajni uporabi. Član sveta MČ Leskovec pri Krškem David Imperl je menil, da bo Krško z okolico ob tem projektu veliko izgubilo, zato je pristojne pozval, naj mu tudi nekaj vrnejo, »da bo ta prostor postal zanimiv za priseljevanje«.
 
P. P.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.