Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Da bila jesen življenja čim prijetnejša za upokojene generacije, da bi si mnogi, ki živijo sami, skozi druženje, izlete in ostale aktivnosti krajšali čas v družbi sogovornikov, si prizadevajo v Društvu upokojencev Krško, ki so minulo soboto, 8. marca, povabili članstvo na letni občni zbor.
Snežana Resman
Pred uradnim delom, potrditvijo poročil o delovanju in poslovanju v minulem letu in sprejemu letošnjega programa aktivnosti, je zbrane na krilih slovenskih zimzelenih melodij ponesla pevka Anja Kramar, z modrostmi iz tretjega življenjskega obdobja je nit dobre volje prepletala Vidka Daugul Kuselj, pozdravne besede pa so jim namenile tudi gostje, predsednica sveta Mestne četrti Krško Tajana Dvoršek, direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj, svetovalka za dolgotrajno oskrbo Barbara Župevc in vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo Carmen Rajer. Slednji sta prisotne tudi podrobneje seznanili z novostmi in postopki, vezanimi na uveljavljene dolgotrajne oskrbe, dobrodošlico zbranim, še posebej ženskam, saj je zborovanje potekalo na dan žena, pa sta namenila tudi predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Posavja Jožef Žnidarič in podžupan Mestne občine Krško Dejan Žnideršič.
Anja Kramar
V uvodu povzetka izvedenih aktivnosti v letu 2024 je predsednica DU Snežana Resman poudarila, da so realizirali prav vse dejavnosti, ki so si jih zadali v upravnem odboru društva, ki jih je zatem potrdilo tudi članstvo na lanskoletnem občnem zboru. Po njenih besedah je bilo v evidenco članstva konec leta vpisanih 807 članic in članov, med letom se jih je v njihove vrste na novo vključilo 43, 27 jih je v letu 2024 sklenilo življenjsko pot, skupno 20 pa jih je iz različnih vzrokov prekinilo članstvo ali pa jim je bilo članstvo prekinjeno po dveletnem neplačevanju članarine, ki je sicer simbolična, saj na letnem nivoju znaša zgolj 14 €. Kar 30 % članstva je starejšega od 80 let, zanje pa vsako leto v januarju pripravijo družabno srečanje s pogostitvijo, ki se ga tradicionalno udeležuje med 80 in 100 članic in članov.
Po besedah Resman so med letom tesno sodelovali s CSD Posavje: »Bili smo vključeni v program dolgotrajne oskrbe MOST in izvajali program Starejši za starejše, v sklopu katerega so prostovoljke opravile kar 2500 ur, starejšim nudile pomoč s pogovori v živo ali telefonu, opravile zanje nakupe živil, zdravil idr. Ostale dejavnosti, kot je srečanje skupine za samopomoč starejšim, smo izvajali v prostorih našega društva, telovadbo za starejše pa v prostorih CSD, Na dobro obiskanih izletih smo bili na Ptuju in Sežani, letovali na hrvaški obali in v mesecu juniju in novembru v Izoli.« Zelo aktivni so bili tudi na področju športnega in rekreativnega udejstvovanja, poleg telovadbe za starejše se članice in člani angažirajo v balinanju, šahu, pikadu, ribištvu in pohodništvu, ekipe pa se udeležujejo tako regijskih kot državnih tekmovanj. Poleg navedenih področjih so aktivni tudi na kulturnem področju in ročnih delih.
Veliko območje pokriva le dobrih deset prostovoljk
Darinka Volčanšek
Darinka Volčanšek, koordinatorka že omenjenega projekta Starejši za starejše, je povedala, da v društvu pokrivajo kar 2668 občanov, ki so dopolnili 69 in več let. V programu sodeluje trenutno 14 prostovoljk, a še vedno, klub vloženemu naporu, da bi na tem področju pridobili nove, nimajo pokritega celotnega območja, siva lisa so predvsem območja Krškega polja, Starega Grada in Dolenje vasi pri Krškem, zato je na občnem zboru naslovila apel na prisotne, da pristopijo v vrste prostovoljcev: »Veliko, veliko nas je premalo, saj naš teritorij obsega od Krškega polja, Leskovca, Velikega Trna, Gore, Sotelskega, Pijavškega, do Sremiča, Zdol, Raven pri Zdolah, Starega Grada, Libne in celo Krško. Lani smo opravile 111 prvih in 775 ponovnih obiskov. Družile smo se z občani, jim nudile različne oblike pomoči, kot so skupni sprehodi, različna druženja, zagotavljale prevoze, dostave iz trgovin, jim prebirale knjige in revije, po potrebi pa priskočile na pomoč tudi pri hišnih opravilih. Na naših sestankih smo obravnavale tekočo problematiko na terenu, se v ta namen izobraževale, denimo, spomladi smo imele predavanje magistre farmacije na temo
Karl Drago Bučar
prehranskih dopolnil, v jeseni pa redno letno izobraževanje na temo čim boljše komunikacije z uporabniki.« V svoji predstavitvi je izpostavila še dobro sodelovanje s CSD, Rdečim križem Krško in Večgeneracijskim centrom Posavje+ Krško, obenem pa izrazila tudi razočaranje nad Mestno občino Krško: »Občina je pozabila na razvoj videmske strani. To se je, denimo, poznalo tudi pri novoletni okrasitvi, ko je bila krška stran osvetljena vse od mosta naprej, na Vidmu, na katerem je potekalo centralno praznovanje, pa je bila okrašena samo jelka in nobeno drevo ob najbolj prometni Cesti 4. julija. Naša želja med drugim tudi je, da bi imeli varovana stanovanja tudi na videmski strani.«
Karl Drago Bučar o pokojninski reformi, ki poteka brez upokojencev
Občnega zbora se je udeležilo okoli 90 članic in članov
Naj na tem mestu povzamemo tudi razpravo člana društva Karla Draga Bučarja na temo, ki gre, kot je dejal, kar preveč neopazno mimo upokojencev: »Ker se dogodki zelo hitro odvijajo tako v občini kot državi in Evropi in prav zaradi tega živimo v skrbeh, kako bo z nami, kako bo s prihodnjimi generacijami. Ključna zadeva je, da nas je število upokojencev v Sloveniji kar 645.000, to je več kot 20 % vsega slovenskega življa, od tega nas je v Zvezo društev upokojencev Slovenije preko društev upokojencev včlanjenih 175.000. Smo ena največjih nevladnih organizacij, ki se financiramo s članarino in tu in tam uspemo uspemo kje na kakšnem razpisu na nivoju države, vendar sistemskega financiranja nimamo. V Sloveniji je tudi 250.000 upokojencev, ki živijo pod pragom revščine, ki je določen na 971 evrov na mesec. Veliko ljudi je verjetno tudi lačnih, tudi mi jih poznamo, veliko jih zaradi tega, bolj v mestih kot na podeželju, hodi po pomoč tudi na Karitas in Rdeči križ. Četudi si nekaj pridelamo zase na vrtovih, rabimo še vedno sredstva za plačilo položnic, hrano in vse ostalo, zato ker so pokojnine majhne in se pravzaprav nižajo, četudi nam rečejo: Saj ste dobili 4,5 % povišane pokojnine. Toda pokojnine niso povišane, to je zgolj realnost, prilagoditev glede na inflacijo in draginjo, pa še to ni točno, saj vemo, da lahko država s svojimi ekonomskimi ukrepi inflacijo tudi obvladuje, lahko tudi znižuje, odvisno od interesa države.«
Dejan Žnideršič
V svojem govoru je izpostavil še: »Zato bi se na tem mestu dotaknil pokojninske reforme, ki je trenutno v teku. Toda, upokojencev tam ni, ni nas poleg, ker nismo člani Socialno-ekonomskega sveta, ker tam ne moremo biti. Generalni sekretar nas je seznanil, da je bil dan predlog, da bi bili tudi mi v pogajalskih vrstah, toda tako delodajalci kot sindikati so temu nasprotovali. To pomeni, da pogajanja o naših pokojninah, torej o nas, potekajo brez nas. Zato nas to tudi malo boli. Pri sami pokojninski reformi – mi smo vse naša stališča posredovali tako Sindikatu upokojencev Slovenije kakor tudi Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ker so oni uradni član ekonomsko-socialnega sveta. Opozoril bi, da se pokojnina letno usklajuje v višini 60 % na podlagi rasti bruto plače in v višini 40 % po inflaciji. Spremembe pa so nakazane tako, da se bodo usklajevale pokojnine samo 20 % po plačah in 80 % po inflaciji, kar je pravzaprav za nas nesprejemljivo, kajti vemo, da so se sedaj v javnem sektorju plače kar lepo popravile, in tudi mi bi imeli več, če bi se pokojnine usklajevale po tistem kriteriju, ki je ugodnejši, da bi pokojnine vzporedno rasle z rastjo plač v Republiki Sloveniji.Naslednja zadeva je tudi obdobje. Sedaj se je za pokojnino upoštevalo 24-letno zaporedno povprečje, sedaj pa se spreminja na 40-letno povprečje, minus pet ne ravno zaporednih najslabših let, ki jih ima upokojenec. To je po eni strani dobro, ker pomeni, da kolikor je posameznik vložil v pokojninski sklad, toliko bo sorazmerno prejemal, slabo pa je v tem, da bo do tega prišlo šele do leta 1935. Ker smo pa mi zamenljivi na tej Zemlji, nas najverjetneje nekaterih tedaj več ne bo, zato želimo uresničitev tega takoj, pod pogojem, da se odmerni odstotek s 63,5 % zviša na 75 %, predlog države pa je 70 %. V tem primeru smo zopet na tistem minimumu, da se ja niti slučajno ne bi zgodilo, da bi bile pokojnine kaj boljše oz. da bi se približale povprečni plači.«
B. M.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
