Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Prvi maj, mednarodni praznik dela, je posvečen delavcem in njihovim pravicam. Izvorno je spomin na krvave spopade v Chicagu leta 1886, ko so se delavci na protestih uprli proti nevzdržnim razmeram, celodnevnemu delu, nizkim plačam in kratenju človekovih in političnih pravic. Tri leta kasneje so se na mednarodnem kongresu delavcev v Parizu odločili, da bodo 1. maj vsako leto obeležili s proslavami. Te vse do današnjih dni spremljajo budnice, povorke in shodi ljudi, organizatorji pa mednje razdeljujejo nageljne kot simbol poguma, strasti in boja za socialno pravičnost.
Že pred tem so z rdečimi rožami, med katerimi so bili tudi nageljni, ponazarjali upor pariški delavci in obrtniki, ki so se med prvo francosko revolucijo leta 1793 borili proti tiraniji kraljeve oblasti, leta 1856 so z demonstracijami zahtevali osem- namesto 12-urni delovnik avstralski delavci ter protestniki med pariško komuno leta 1871, ki si je prizadevala vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem. Med 72 dni trajajočo komuno je ta izglasovala napredne zakone, ki so bili sicer sprejeti šele nekaj desetletij kasneje, med drugim ločitev cerkve od države, prepoved otroškega nočnega dela in volilno pravico za ženske, ki so povzele nagelj tudi za svoj simbol. V ponazoritev slednjega je Clara Zetkin, nemška socialistična političarka, mirovna aktivistka in borka za pravice žensk, stopila leta 1910 za govornico na 2. mednarodni konferenci v Kopenhagnu z nageljnom v roki. Nagelj, kot roža proletariata, je zaznamoval tudi več revolucij v ruskem cesarstvu leta 1917. Tedaj so moskovski tiskarji izdali kartonske značke v obliki rdečega nageljna, vojaki, ki so napadli Zimsko palačo v dneh oktobrskih bojev, pa so imeli na oblačilih pripet rdeč trak, zložen v obliki nageljna.
Nageljnova revolucija
Na današnji dan pred 50 leti, 25. aprila 1974, je bil med vojaškim prevratom na Portugalskem z oblasti strmoglavljen tedanji predsednik Marcelo Caetano, ki je pet let pred tem prevzel vodenje države od desničarskega diktatorja Antonia Salazarja. Posledice revolucije so se odražale v svobodi govora, uvedbi demokracije in neodvisnosti v portugalskih kolonijah, 12 let kasneje pa v vključitvi Portugalske v Evropsko unijo. Na 25. april, ki v tej državi na Iberskem polotoku poteka v znamenju državnega praznika Dia de Liberdade (dan svobode), v čast izvedeni revoluciji okrasijo glavni lizbonski viseči most Ponte 25 de April, prej Salazarjev most z nageljni, na glavne slovesnosti pa vselej povabijo tudi Celeste Caeiro, ki se je je oprijel vzdevek Celeste dos Cravos (cravos pomeni v portugalščini nagelj, op. p.). Danes že 91-letni Celeste gre namreč zasluga, da se je portugalske revolucije oprijel vzdevek revolucija nageljnov. Na navedeni dan vojaškega udara je namreč Celeste odšla iz samopostrežne restavracije ’Sir’, v kateri je bila zaposlena, zaradi nastalih razmer predčasno, v rokah noseč zelo velik šopek nageljnov. Vodstvo podjetja je te sicer nameravalo razdeliti med stranke restavracije ob jubileju njenega delovanja, zaradi odpovedi, da ti ne bi oveneli, pa so jih razdelili med zaposlene. Na eni izmed lizbonskih ulic je Celeste naletela na tanke in vojake. V pogovoru z enim od vojakov, kaj se dogaja, jo je ta zaprosil za cigareto, a ker je Celeste ni imela, mu je v cev puške in v orožje še nekaj drugih vojakov vtaknila nagelj, pri tem dejanju pa so jo v fotografske objektive ujeli fotoreporterji. Portugalska revolucija sicer velja za najmanj krvavo revolucijo, saj ni terjala žrtev in skoraj ni bilo izstreljenih strelov.
Roža bogov
Nagelj sladkobnega vonja, ki ga danes s križanji gojijo v široki barvni paleti, sicer velja za štafetno rožo, ki se prenaša iz roda v rod že več kot 2000 let. Odkril naj bi ga Teofrast, starogrški filozof in utemeljitelj botanike. Poimenovanje naj bi izviralo iz besede kronanje, saj naj bi njegove rožnate cvetove uporabljali pri grških obredih kronanja, pa tudi pri blaženju bolečin in zdravljenih. Nagelj velja tudi za rožo bogov ali nebeško rožo, saj je njeno znanstveno ime dianthus casryophyllus sestavljeno iz dios, kar naj bi v grškem jeziku pomenilo Zevs in anthus – cvet. Nageljne naj bi razširili rimski vojaki med svojimi osvajalskimi pohodi, omenjal pa jih je tudi rimski pesnik Ovidij, in sicer v zgodbi, ki govori o boginji Dijani, ki se je vračala praznih rok z lova. V jezi je okrivila pastirja, na katerega je naletela, češ, da je z igranjem na piščal odgnal divjad, zato mu je v jezi iztaknila oči in jih vrgla na tla. Dejanje je obžalovala, a ker ni pastirju mogla vrniti vida, je poskrbela, da so iz očes zrasli nageljni. Ker oblika cveta nageljna spominja na nageljnove žbice, je postal simbol tudi Kristusovega trpljenja, kar naj bi potrjevali tudi upodobitvi slikarjev obdobja renesanse Leonarda da Vincija in mojstra Rafaela na slikah Madona z nageljnom (nagelj rdeče barve naj bi nakazoval na kri in pasijon). V obdobju srednjega veka in renesanse je nagelj veljal za simbol zaroke in poroke, še danes pa je najpogosteje uporabljena roža na porokah na Kitajskem. Poslikave rdečih nageljnov krasijo tudi mnoge notranje poslikave mošej v Turčiji vse od Osmanskega cesarstva dalje, ki je doseglo vojaško, politično in gospodarsko ekspanzijo pod vladanjem sultana Sulejmana Veličastnega med leti 1520 in 1566, saj nagelj predstavlja tudi simbol Mohameda. Leta 1904 so škrlatni nagelj za državno rožo v čast in spomin na pokojnega predsednika Williama McKinleya (1843-1901) razglasili v Ohiu, saj je bil 25. predsedniku Združenih držav Amerike (1897-1901), ki je umrl za posledicami atentata, nagelj najljubša roža. Sicer je McKinley znan tudi po tem, da si je že kot guverner prizadeval zmanjšati neskladja med vodstvi tovarn in delavci in s tem namenom kot prvi razvil sistem arbitraže.
Gorenjska in slovenska simbolika
1. maj je bil kot praznik dela v Sloveniji uradno uzakonjen leta 1948, čeprav ga je delavstvo, predvsem v rudarskih in železarskih revirjih, obeleževalo že desetletja pred tem, prvič leta 1890, to je dobro leto kasneje, ko je bila v Parizu ustanovljena druga internacionala, ki je razglasila 1. maj za dan boja za delavske pravice in solidarnost med delavstvom po vsem svetu. Tedaj je k zborovanjem, poenotenju vrst pozivala slovensko delavstvo tudi socialistična stranka preko izdajanja tiskovin Prvi majnik, Majski spis in Majski glas. Skrivna prvomajska zborovanja, saj je oblast te prepovedovala, so spremljali postavljanje mlajev, ki so se kot običaj prenesli iz predkrščanske dobe kot simbol praznovanja in ljubezenske naklonjenosti, prižiganje kresov in nošenje nageljnov, ki so se sicer v slovenski ljudski umetnosti pojavili že v obdobju renesanse in se globoko zakoreninili v 19. st. kot slovenski okras. V tem obdobju so bili nepogrešljivi del cerkvenega okrasja, upodobljeni na poslikavah omar, skrinj in na drugih kosih pohištva, izvezeni na prtih, rjuhah, oblačilih pa tudi, največkrat skupaj s srcem, na slikah in drugih upodobitvah. Tako je iz časa 1. sv. vojne med drugim znana razglednica slovenskega slikarja, grafika in ilustratorja Hinka Smrekarja, na kateri je izpisan verz pesmi »Sred mojga srca en nagelj cveti, če nagelj ovene, bodo dolge noči«.
Nageljni so bili na Slovenskem dolga desetletja, tudi zaradi obstojnosti in cenovne dostopnosti, najbolj prodajano rezano cvetje, s poudarkom nepogrešljive rože na prvomajskih praznovanjih in ob dnevu žena pa tudi ob zadnjih slovesih od pokojnikov, kot simbol ljudske dediščine pa še vedno zaseda posebno mesto v lokalni kulturi in floristiki gorenjski nagelj. Avtohtona vrsta je prepoznavna po živo rdečih in močno dišečih cvetovih, ki imajo v sredini bela krilca ter ožje liste srebrnkaste barve. Ker je zahtevnejši za vzgojo, se je njihovo gojenje okoli leta 2000 močno zmanjšalo, vendar je Gorenjski turistični zvezi uspelo skozi odmevno akcijo ’Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone’ doseči, da gorenjski nagelj ponovno bujno krasi okenske police, ganke in vrtove tamkajšnjih hiš. Kot lončnice in pokrivne vrtne rastline, ki cvetijo vse od pomladi do pozne jeseni, nageljni krasijo tudi mnogo hiš in vrtov na našem območju. Po besedah nekaterih posavskih turističnih aktivistov in cvetličarjev ljudje na vrtove najpogosteje sadijo turški, kitajski, španski, navaden in divji nagelj, medtem ko so balkonske zasaditve redke ali pa so te kombinirane z rožmarinom in roženkravtom, saj skupaj tvorijo tradicionalni slovenski ’pušeljc’. Rdeč nagelj je protokolarni cvet več nevladnih in humanitarnih organizacij, slovenskih sindikatov, združenj borcev za ohranjanje NOB, »kot simbol spomina na vse tiste, ki so v vsej zgodovini prelili kri za slovensko domovino«, je že 30 let tudi sestavni del simbolnega veteranskega dejanja združenj veteranov vojne za Slovenijo.
Bojana Mavsar, foto: arhiv PO
Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 25. aprila 2024.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
