Bolnik, star dobrih 55 let, je bil zaradi tumorja na jetrih prvič operiran pred tremi leti. Dobival je sistemsko kemoterapijo, bolezen se je nato ponovila. Konzilij je odločil, da bodo bolnika naprej zdravili z radioembolizacijo v kombinaciji z imunoterapijo. Gre za minimalno invaziven postopek intervencijske onkologije brez večjih kirurških rezov, ki poteka v lokalni anesteziji, brez kirurških rezov, bolniki pa lahko bolnišnico praviloma zapustijo že naslednji dan, razlaga prof. dr. Peter Popovič s Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana.

S to metodo pa tumor zmanjšajo do te mere, da ga lahko pozneje kirurško odstranijo. Z uporabo steklenih mikrodelcev itrija-90 in uvedbo programske opreme za natančno personalizirano dozimetrijo so lani metodo še izboljšali.

V zadnjih letih je bil narejen velik korak naprej pri razumevanju pomena višine sevalne doze na tumor za izid zdravljenja. “Številne raziskave o dozimetriji steklenih z Y-90 označenih mikrodelcev, objavljene v mednarodni strokovni skupnosti, so podprle višje efektivne tumorske obsevalne doze, hkrati pa so natančneje opredelile varne tolerančne meje za zdrava jetra. Tako smo lahko do tumorja bolj agresivni, ob tem pa zagotavljamo varnost za bolnika,” pojasnjuje Anka Cuderman, dr. med., iz Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer skrbijo za natančen izračun aplicirane aktivnosti radioaktivnih mikrodelcev.

Sodobna personalizirana dozimetrija omogoča, da se izračunana obsevalna doza na tumor in zdrava jetra natančno prilagodi posameznemu bolniku, kar povečuje uspešnost zdravljenja in zmanjšuje tveganje za zaplete.

Gre za rezultat timskega dela strokovnjakov različnih področij. Poseg vodita specialista interventne radiologije in nuklearne medicine, prisotni so še radiološki inženirji, sestre instrumentarke, radiofarmacevti in medicinski fizik.

“Ko se na konziliju odločamo o zdravljenju bolnika, se moramo zavedati, da je izbrana metoda danes le ena izmed možnih poti, ki jih bomo uporabili v celotnem procesu zdravljenja. Pomembno je razmišljati korak naprej in si jasno zastaviti cilje zdravljenja. V številnih primerih je cilj zgolj paliativna kontrola bolezni z namenom podaljšanja preživetja ob ohranjanju čim boljše kakovosti življenja,” dodaja prof. Popovič. A si danes pri vsakem bolniku želijo doseči tudi bolj optimističen cilj – ozdravitev.

Poseg traja približno pol ure, doslej so jih izvedli približno 70.

Z uvedbo personalizirane dozimetrije pri radioembolizaciji in kombiniranega zdravljenja z imunoterapijo je UKC Ljubljana naredil pomemben korak k sodobni, personalizirani obravnavi bolnikov z jetrnimi tumorji in se pridružil vodilnim evropskim centrom, ki uporabljajo to najsodobnejšo obliko lokalne onkološke terapije. V UKC Ljubljana so sicer radioembolizacijo prvič izvedli že leta 2012, metoda pa je dostopna tudi ponekod na Madžarskem in Poljskem.