Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Dvanajstletnemu Niku Baškovču s Senovega je bila ljubezen do glasbe in v prvi vrsti do harmonike položena v zibelko. Na zahtevnih glasbenih tekmovanjih po vrsti osvaja zlata priznanja in zlate plakete, svoje znanje pa je poleg igranja na diatonično pridno nadgradil tudi z igranjem na klavirsko harmoniko, kar pa niti ni presenetljivo, saj izhaja iz glasbeno nadarjene družine, ki mu pri njegovem glasbenem udejstvovanju nudi vso podporo.
Pri petih letih starosti je Nik Baškovč očetu Miranu zaupal srčno željo, da bi se rad naučil igrati na harmoniko, zato ga je oče skupaj s celotno družino brez oklevanja takoj podprl pri tem. Nik je tako vsak večer pred spanjem poslušal glasbo harmonike, ki ga je povsem očarala. Po njegovem je čar diatonične harmonike v tem, da na njo lahko igraš veliko skladb, v prvi vrsti pa z igranjem na ta inštrument »lahko razveseljuješ ljudi in pravzaprav lahko veselico narediš že samo z igranjem na harmoniko«. Diatonično harmoniko igra že šest let, zanjo pa so ga navdušili dedek Anton Baškovč ter strica Aleš in Zvone. Je drugi od treh otrok v družini in tudi brat Žan se je začel učiti klavirsko harmoniko.
Nik hodi po dedkovih glasbenih stopinjah
Kot je povedal Nikov dedek Anton, sicer upokojeni delovodja v nekdanjem SOP-u, ki je letos dopolnil okroglih 70 let, je več kot zadovoljen, da mladi Nik nadaljuje s tradicijo igranja na harmoniko.
Ravno dedek je bil tisti, ki je Niku priporočil uveljavljenega Tonija Sotoška kot mentorja za učenje igranja na harmoniko. »Videlo se je, da ima interes in posluh, pri glasbi pa je to ključnega pomena. Menim, da je Nik naravni talent, takšne virtuoznosti ne moreš ‘izsiliti na silo’,« še razmišlja dedek Anton, ki tudi sam z veseljem poprime za diatonično harmoniko, kot so to nekdaj počeli ljudski godci, tako kot tudi njegov brat Bogomir. »Harmoniko igram s štirimi prsti, medtem ko Nikov stric Zvone ter Nik igrata s petimi prsti. Moja harmonika bo letos stara 100 let, izdelal pa jo je Jože Drenovec leta 1923,« še pove Anton Baškovč. Z Nikom je velikokrat nastopil skupaj na večjih slavjih, tako da se v njihovi družini resnično čuti duh glasbene tradicije: »Glasba mi pomeni ogromno, to imam preprosto v genih. Brez nje mi kar nekaj manjka, rad igram tako Slakove kot Avsenikove skladbe.«
Prosti čas v celoti posvečen harmoniki
Poleg dejstva, da je v šoli že vsa leta odličen, Nik resnično velik del svojega prostega časa namenja igranju na diatonično in klavirsko harmoniko. »Ob ponedeljkih obiskujem Glasbeno šolo v Krškem, kjer vadim klavirsko harmoniko pri učitelju Stanislavu Cetinu, ob torkih obiskujem komorno igro, kjer igramo in nato tudi nastopimo skupaj harmonikarji; igramo tako na diatonično kot tudi na klavirsko harmoniko. Ob četrtkih zopet vadim pri učitelju Cetinu ter obiskujem nauk o glasbi. Dvakrat tedensko, ob torkih in nedeljah pa se običajno dobim z mentorjem Tonijem Sotoškom, kjer vadim igranje na diatonično harmoniko.«
O učitelju Cetinu pove, da si vedno vzame čas zanj in sta si dejansko kot prijatelja. Naknadno ga je poleg diatonične začel učiti še klavirsko harmoniko oz. »klavirko«; mentor Sotošek pa ga uri v javnem nastopanju in je po njegovem mnenju pravi virtuoz. »Vse mi razloži in posname, če mi kaj ne gre, pripravlja me tudi na tekmovanja,« zaključi s primerjavo in doda, da načeloma vadi pred glasbeno šolo, zvečer pa raje posluša glasbo in se uči za šolo. Pred tekmovanji še dodatno vadi doma, da se res dobro pripravi.
Nik je z igranjem po posluhu na diatonično harmoniko začel pri Sotošku in se tudi sicer rad nauči novih pesmi po posluhu, saj je tako »več prostora za improvizacijo«, pri ‘klavirki’ pa raje igra po notah. Ima absolutni posluh, kar je potrdil njegov mentor Sotošek.
Srčna podpora tudi pri stricu Zvonetu
Kot pove Nikov stric Zvone Baškovč, ki ga je v svet harmonike ravno tako vpeljal Nikov dedek, je z veseljem ‘treniral’ skupaj z Nikom, ga poslušal in mu svetoval, ko je pričel stopati po glasbeni poti; a vendarle opaža, da je sedaj postal popolnoma samostojen. Spominja se, kako mu je na začetku razlagal pomen t. i. šablon, sedaj pa Nik po njegovih besedah suvereno stopa po svoji začrtani poti. »Še vedno ga rad poslušam, ko se pripravlja na tekmovanja in nastope,« še razloži Nikov stric Zvone, ki je letos dopolnil 40 let in z družino živi v Krškem; kar 18 let je igral harmoniko na Senovem pri folklorni skupini DKD Svoboda Senovo, skupaj z Nikom pa je imel priložnost nastopiti v okviru nastopa z orkestrom harmonikarjev Tonija Sotoška. V svet glasbe je ‘popeljal’ tudi svojo prvorojenko Klaro, ki je zaenkrat v celoti predana petju in že obiskuje glasbeno pripravnico.
S harmoniko po zlata priznanja in plakete
»Tekmovanja me zelo motivirajo, ravno tako me znata motivirati moja učitelja, ki sta obenem tudi moja največja vzornika poleg Lojzeta Slaka, ki me navdušuje z ‘ljudskostjo’, ter Slavka Avsenika, ki je iz narodno zabavne glasbe naredil umetnost,« z veseljem razloži mladi harmonikar Nik. Prva skladba, ki se jo je naučil zaigrati na harmoniko, je bila Hiš’ca ob cest’ stoji, danes pa ga predvsem navdušujejo tekmovalne ter virtuozne skladbe, kot sta Avsenikova Ljubljanska noč in Slakova Vesela harmonika.
»Sam tudi pišem besedila, za katera še iščem melodijo; rad pišem o domovini in o svoji zgodbi – o tem, kako sem se spoznal s harmoniko,« razloži Nik, ki je imel ob 25. obletnici delovanja Tonija Sotoška svoj prvi javni nastop skupaj z Modrijani; na Radiu Rogla je sodeloval v oddaji z Blažem Švabom in bil nagrajen, nastopil je v oddaji Pri Črnem Petru z orkestrom Tonija Sotoška ter v oddaji Naj harmonikar na TV Golica. S Prifarskimi muzikanti je posnel videospot Pravljična Slovenija, pa avtorsko pesem Glasbo rad imam ter videospot Kraljica naroda s Poskočnimi muzikanti. Nastopil je tudi z ansamblom Spev ob 90. obletnici rojstva Lojzeta Slaka.
Udeležuje se številnih tekmovanj, kjer posega po odličjih – v letu 2022 je v Škocjanu v svoji starostni kategoriji prejel zlato priznanje, pa srebrno priznanje v Ljubečni, uvrstil se je tudi na državno tekmovanje v igranju diatonične harmonike. Osvojil je zlato priznanje na tekmovanju za nagrado Lojzeta Slaka in srebrno priznanje na državnem tekmovanju. Letos je na mednarodnem tekmovanju za nagrado Avsenik osvojil zlato priznanje v svoji kategoriji, na predtekmovanju Ljubečne je postal absolutni zmagovalec in osvojil tudi prvo mesto v kategoriji Naj godec slovenskih goric. Osvojil je zlato priznanje Zlata harmonika Bled, zlato priznanje in drugo mesto na Šegovčevem tekmovanju; bil je izbran za najboljšega harmonikarja in prejel Salobirjevo plaketo, v Izoli pa je na reviji harmonikarjev prejel nagrado za najbolj perspektivnega harmonikarja. Osvojil je prvo mesto na Straški jeseni v kategoriji do 12 let. V letošnjem septembru pa je prejel še laskavo nagrado – zlato plaketo na Zlati harmoniki Ljubečne.
»Glasba je življenjska stvar«
Nik je ustvaril svoj kanal na youtubeu, ki beleži skupno približno 15.000 ogledov. »Skladbe snemam v studiu Lugoton pri Bojanu Lugariču v Spodnji Kostrivnici blizu Podčetrtka. Na mojem spletnem kanalu sta najbolj gledana posnetka tista, na katerih igram Ljubljansko noč in pa avtorsko pesem Glasbo rad imam, ki beleži že skoraj 6.000 ogledov.«
Poleg tekmovanj in nastopov igra tudi v dveh folklornih skupinah v OŠ XIV. divizije Senovo ter od vrtca dalje nastopa v okviru šolskega zborčka, tudi kot solist. V prihodnosti bi rad ustanovil ansambel in njegova velika želja je, da bi šolanje nadaljeval na srednji glasbeni šoli.
»Poleg glasbe me zanima tudi medicina, rad kolesarim, rolam, hodim s prijatelji plavat na brestaniški bazen, od vsega najraje pa imam špagete,« pove z nasmeškom in doda, da sta v šoli njegova najljubša predmeta matematika, kjer se udeležuje tekmovanj, in pa seveda glasba. Rad ima tudi Cankarjeva tekmovanja in redno igra na šolskih predstavah, s sošolci pa pripravljajo tudi čisto pravi muzikal.
Ob koncu mladi in obetavni predstavnik glasbene družine harmonikarjev takole strne svoje misli: »Igranje inštrumenta je nekaj, kar v prvi vrsti počneš zase. S tem preganjaš dolgčas in razveseljuješ ljudi. Tisti, ki se še niso odločili za igranje inštrumenta, pa naj se čim prej odločijo za to, ker je to življenjska stvar.«
[embedded content]
Andreja Kališnik
Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
