“Orkan Melissa se je oblikoval nad nenavadno toplimi vodami Atlantika, kjer je površinska temperatura morja presegla 30 C – to je glavni vir energije za tropske ciklone. Topla voda segreva zrak nad sabo, ta se dviguje, ustvarja močne vzgornike in znižuje tlak v središču – tako nastane ‘oko orkana’. Ko pogoji ostanejo ugodni (toplo morje, visoka vlaga in majhen veter v višjih plasteh), se orkan eksplozivno okrepi, kot se je zgodilo pri Melissi,”  je za spletno stran Meteoinfo pojasnil Amadej Krepek.

 Melissa, ki je kot orkan najvišje 5. kategorije z vetrovi s hitrostjo skoraj 300 kilometrov na uro v torek dosegla Jamajko, je povzročila razdejanje na jugozahodu te karibske otoške države. Melissa, 13. poimenovana nevihta letošnje sezone orkanov v Atlantiku, ki traja od začetka junija do konca novembra, je v zadnjih dneh že terjala najmanj štiri smrtne žrtve na Haitiju in v Dominikanski republiki, potem ko je v teh državah povzročila močno deževje in zemeljske plazove. 

In medtem ko se dandanes več neviht hitro stopnjuje, je Melissa presegla vse pred seboj, poroča AP. Dosegla je ekstremno hitro stopnjevanje. To pomeni, da so v 24 urah hitrosti vetra dosegle vsaj 99 km/h. Melissa je prejšnji teden v 24 urah ‘stopila na plin’ za približno 110 km/h in doživela nenavaden drugi krog hitrega stopnjevanja, ki je pripeljal do vetrov hitrosti 280 km/h, ugotavljajo znanstveniki. “Bila je preprosto zverinska nevihta,” je za AP strnil Phil Klotzbach, raziskovalec orkanov na Državni univerzi v Koloradu.

Ko se začnejo veliki orkani, postanejo tako močni, da veter, ki se vrti v središču nevihte, postane na mestih tako intenziven in topel, da mora ‘očesna stena’ rasti, zato se majhna zruši in nastane večja, to pa običajno vsaj začasno oslabi nevihto. Melissa je pokazala nekaj znakov,da bi se to lahko zgodilo, a se nikoli ni, izpostavljata znanstvenika. Nenavadno je tudi to, da je Melissa preživela ‘gorato’ Jamajko. Običajno gore, tudi na otokih, razbijejo nevihte, a Melisse niso ustavile, sta začudena Klotzbach in raziskovalec orkanov Univerze v Miamiju, Brian McNoldy.

Topla voda je gorivo za orkane. Bolj vroča in globlja kot je voda, bolj se lahko nevihta okrepi. Ko pa nevihte nekaj časa obležijo nad enim območjem, kar se je Melissi zgodilo več dni zapored, običajno iz globin pritegnejo hladno vodo in ta nekoliko zaduši moč nevihte. Vendar se to Melissi ni zgodilo, je za AP pojasnila Bernadette Woods Placky, glavna meteorologinja pri Climate Central.

Melissa se je v petih šesturnih obdobjih hitro okrepila, ko je dosegla izjemno hitro raven intenzivnosti, je izpostavila McNoldyjeva. Nato je poskočila še za 56 km/h in to je izjemno, je ocenila. Meteorologe, ki so spremljali dogajanje, je ob teh meritvah stisnilo v želodcu. Kot se spominja Woodsova: “V ponedeljek zjutraj smo z ekipo sedeli v službi in opazovali smo, kako so številke spet začele skakati. To je bila prava eksplozija,” je ocenila.

Eden ključnih dejavnikov za takšno moč Melisse je topla voda. McNoldyjeva je razložila, da so bili nekateri deli oceana pod Melisso za 2 stopinji Celzija toplejši od dolgoročnega povprečja za ta letni čas. Climate Central je ocenil vlogo globalnega segrevanja pri nastanku Melisse. Ugotovili so, da je zaradi podnebnih sprememb verjetnost, da bo voda toplejša od 500 do 700-krat večja kot običajno.

Hitra analiza orkanov kategorije 5, ki so v zadnjih 125 letih nastajali v Atlantiku, ki jo je izvedla agencija Associated Press, je pokazala veliko nedavno povečanje najmočnejših neurij. Med letoma 2016 in 2025 je bilo 13 neurij kategorije 5, vključno s tremi letos. Do lanskega leta nobeno drugo 10-letno obdobje ni doseglo niti dvomestne številke. Približno 29 odstotkov orkanov pete kategorije  v zadnjih 125 letih se je zgodilo po letu 2016.