Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Tisti, ki bodo letos silvestrovali na prostem na krškem Trgu Matije Gubca, bodo v novo leto vstopili ob petju Mirana Rudana, po rodu Krčana, za katerim je že več kot 40-letna uspešna glasbena kariera. Čeprav je Krško zapustil še kot najstnik, je nanj še vedno navezan in redno obiskuje mamo Slavico v Domu starejših občanov Krško, kjer je tudi potekal pogovor z njim.
Čeprav je bil Miran Rudan rojen v Zagrebu, kjer sta takrat začasno živela starša, je odrasel v Krškem, kjer je hodil v vrtec in osnovno šolo, v srednjo trgovsko pa nato v Brežicah. V otroških letih se niti ni zavedal, kako uspešen glasbenik je bil njegov stric Albin (mamin brat), klarinetist pri Ansamblu Slavka Avsenika, čeprav so se redno srečevali z njim, a je očitno po njem podedoval željo po uspehu in napredku, ki v njem še vedno ni ugasnila. Na otroštvo ga vežejo lepi spomini, ki jih obuja vsakič, ko se vrne v kraje ob Savi.
Od Debele dekl’ce …
Tu je tudi začel glasbeno pot s skupino, najprej poimenovano Nuclear power, nato pa Nuclear 003 (skupaj z Romanom Abramom in Marjanom Jazbecem), s katero so igrali »dokaj močan rock«, kot pravi, a je kmalu spoznal, da je Krško premajhno mesto za njegovo ambicije, zato je že zelo zgodaj odšel v prestolnico. »Res sem imel veliko željo po uspehu, zato sem mogoče kdaj tudi veliko tvegal. Takrat sem zmagal na avdiciji za pevca pop skupine Moulin Rouge, pol leta kasneje pa sem bil že član takrat najbolj popularne skupine Rendez Vouz, ki je iskala zamenjavo za pevca Božidarja Wolfanda – Wolfa in s katero smo pred 40 leti posneli še danes znano ploščo Debela dekl’ca,« pove o zdaj že kar časovno oddaljenih začetkih glasbene kariere, ki ga je kasneje vodila še v skupino Pop Design, po letu 1990 pa je stopil na samostojno glasbeno pot, na kateri je doživel tako vzpone kot padce. »Ne morem verjeti, da je od takrat minilo že 40 let … Preživel sem do dandanes, pri čemer moram povedati, da v današnjem času biti med boljšimi terja veliko več dela, kot ga je bilo morda treba včasih, saj rabiš celo ekipo, ki mora stati za tabo. Res sem vesel, da mi to še vedno uspeva,« strne svojo kariero.
S skupino Rendez Vouz so sredi 80. let postavljali nove trende v slovenski glasbi, saj so v pop glasbo vključili harmoniko, kar jim marsikdo še vedno očita, saj je bil to začetek t. i. turbo glasbe, ki so jo kasneje še dodatno popularizirale skupine Agropop, Don Juan itd. »Jaz sicer nisem bil za to, ampak glede na to, da je bil naš kompozitor Đorđe Novković, eden najboljših kompozitorjev v takratni Jugoslaviji, nismo kaj dosti nasprotovali temu. Spomnim se, da sem bil presenečen, da je pesem (Debela dekl’ca, op. p.), ki sploh ni bila primerna za skupino, kakršna smo bili, postala tako uspešna in sprožila pravo evforijo,« še malo obujava spomine. Omenjena pesem je še vedno nepogrešljiv del njegovega repertoarja in se je še ni naveličal, a jo danes seveda izvaja drugače kot takrat.
Z mamo Slavico, ki jo redno obiskuje v DSO Krško.
… do Laure
V njem je ves čas gorela želja postati uspešen samostojni pevec, dokončen preboj pa mu je uspel leta 1998 z albumom V srce in veliko uspešnico Laure ni več, poslovenjeno priredbo skladbe italijanskega pevca Neka. »Pesem sem slišal leto dni prej na Sanremu in mi je bila neverjetno všeč. Malo sem bil skeptičen, a se je v enem tednu po izidu zgodil neverjeten uspeh te pesmi, prodaja albuma pa je bila izjemna,« pove o tem prelomnem albumu. »Dostikrat me kdo vpraša: Ali boš lahko še kdaj naredil tako dober album, kot je bil ta? Bom iskreno povedal, da niti približno ne.«
Potem ko je za nekaj let spet združil moči s skupino Pop Design, zadnja leta nastopa skupaj z zasedbo inDesign, katere član je med drugim tudi bobnar Miha Recelj, doma iz Šentjerneja, kitaro pa igra Maj Vlašič, mnogim znan iz Diamantov, hišne skupine oddaje V petek zvečer. »Že po enem letu se je izkazalo, da sem naredil pravo potezo. Smo dediči vsega, kar so posneli Rendez Vouz, Pop Design in jaz samostojno, tako da je to res uspešna kombinacija,« pove z zadovoljstvom. Zaveda se, da le nostalgija po ‘starih komadih’ ni dovolj, da bi njihovi koncerti privabljali publiko: »Če mi ne bi delali novih, kvalitetnih stvari, se mlajša publika ne bi ozirala nazaj in iskala starejših pesmi iz moje kariere. Tako pa imamo publiko, staro od 15 do 75 let, kar mi je v veliko čast.« V 40-letni karieri je, kot doda, posnel tudi kakšno pesem, ki mu ni všeč, vendar jih je kot ‘delni oče’ vzljubil in malce priredil, tako da uživa v njihovi izvedbi. »Imam kar srečo, da so vsi ti komadi preživeli z mano do današnjega dne,« doda ob tem.
V novo leto s Krčankami in Krčani
Praznični decembrski čas je za glasbenike seveda čas številnih nastopov, od tistih na javnih, večinoma zunanjih prireditvah do dogodkov v raznih podjetjih. »Ja, dokaj naporen mesec,« pravi Rudan, ki zdaj s svojo izvoljenko Anito ter otrokoma Ninom in Nikom živi v Slovenski Bistrici. »To je lep kraj za ustvarjanje, saj je dokaj miren, na nek način podoben Krškemu – blizu je avtocesta, zaradi česar smo dobro povezani z večjimi kraji,« doda. V Krško se sicer ne vozi po avtocesti, ampak po lokalnih cestah čez Štajersko, pri čemer uživa v lepih razgledih, ki jih ponuja ta pokrajina.
Kot je bilo že omenjeno uvodoma, bo letos s skupino v novo leto popeljal Krčanke in Krčane, za kar je, kot pove, povabilo dobil že kmalu po začetku leta. »Prihajam v rodni kraj, ampak ker vsak teden prihajam sem, se počutim domačina in upam, da bodo ljudje prišli poslušat domačina,« odgovori na vprašanje o svojih pričakovanjih pred letošnjim silvestrovanjem, pri čemer ga malce skrbi le, da ne bi bilo slabo vreme. Seveda pa boste lahko z njim, ne glede na to, ali bo kaj snega ali ne, zapeli Zapadel je prvi sneg, pobelil sosednji breg …«. Ob tem spomni še, da bo nekaj dni pred novim letom, v nedeljo, 29. decembra, ob 17.15 na prvem programu TV Slovenija predvajan dokumentarni film o njegovi glasbeni karieri z naslovom Amen.
Veseli ga, da mu zdravje dobro služi, pri čemer se zaveda, da mu je bilo kot glasbeniku prihranjeno fizično delo, veliko vlogo pa ima pri tem tudi poškodba glave pred 25 leti, ko je, kot pravi, iz njega naredila novega človeka, saj je takrat razčistil z alkoholom in drugimi substancami. »V tem poslu moraš biti fizično sposoben, česar pa zgolj s sedenjem ne moreš doseči,« je prepričan, zato telesno in duševno kondicijo ohranja v domačem fitnesu. Na vprašanje, ali že kaj razmišlja o tem, da bo v naslednjem letu praznoval okrogli jubilej s šestico spredaj, odvrne da se s tem ne obremenjuje, »saj ne vidim nobene penzije pred sabo« (smeh), medtem pa se nama že pridruži njegova 92-letna mama Slavica, pri častitljivih letih še vedno čila in bistra gospa.
Peter Pavlovič, foto: Žan Zajc- – Innea Studio, Denis Čotar, Srce skozi objektiv in osebni arhiv
Članek je bil objavljen v praznični številki Posavskega obzornika.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
