Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Minuli petek, 13. septembra, ko je ravno ta dan minilo 101 leto od smrti jezikoslovca in slovaropisca Maksa Pleteršnika, so se v njegovem rojstnem in smrtnem kraju, Pišecah, spet zbrali ljubitelji slovenščine, znanstveniki, raziskovalci z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in vseh slovenskih univerz ter še drugi, ki so soustvarili letošnji Pleteršnikov dan. Predstavili so tudi nov zbornik z naslovom Pleteršnikova dediščina – ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika.
V novem zborniku največ, kar danes premore slovensko slovaropisje
»Pleteršnik je s svojim delom Pišece postavil na zemljevid za vse tiste, ki se ukvarjajo s slovensko besedo. Kdo ve, ali se sploh dovolj zavedamo, kakšno doto nam je zapustil,« smo lahko na začetku slišali s strani povezovalke Ivane Zupančič. Pleteršnikove dneve v Pišecah – na liha leta se odvijajo simpoziji, na soda pa predstavitve zbornikov na podlagi simpozijev – zdaj že vrsto let vodi akademik prof. dr. Marko Jesenšek s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. »Lani je minilo 100 let, odkar se je Pleteršnik poslovil od teh krajev in Slovencev, nas pa je zadolžil s svojo slovaropisno dediščino,« je dejal.
Prof. dr. Marko Jesenšek se je podpisal že pod devet izdanih zbornikov v sklopu simpozijev Pleteršnikovih dnevov.
Na lanskem simpoziju v okviru Pleteršnikovega dneva se je zbralo 34 razpravljavcev in 20 referatov oz. razprav je objavljenih v novem zborniku. Spomnil je, da so se lanski kar tridnevni Pleteršnikovi dnevi začeli na njegov smrtni dan na akademiji v Ljubljani, nadaljevali naslednji dan v Pišecah in se tretji dan zaključili na Cankovi. Po njegovih besedah so v tokratnem zborniku, ki je že enajsti izdani (prva dva sta nastala pod uredništvom slovitega jezikoslovca dr. Jožeta Toporišiča, preostali pa pod Jesenškom), predstavljeni dosežki sodobnega slovenskega slovaropisja. »Največ, kar danes premore slovensko slovaropisje, je zabeleženo v tem zborniku,« je poudaril in dodal, da je zbornik namenjen bolj ozkemu krogu specialistov za slovenski jezik, v njem so predstavljena vprašanja, ki sicer izvirajo iz Pleteršnikove dediščine in njegovega slovaropisnega dela, prikazujejo pa, kako se je v 100 letih po njegovi smrti jezikoslovje spremenilo, napredovalo in kako so se stvari ozko usmerjale. »Danes nimamo človeka, ki bi bil sposoben sam narediti tak slovar, kljub vsem tehničnim pripomočkom, kot ga je takrat Maks Pleteršnik,« je še poudaril Jesenšek in dodal, da to, kar je Pleteršnik začel tako veličastno na prelomu prejšnjega stoletja, danes dobiva svojo podobo »in mislim, da smo Slovenci po tej plati v vrhu evropskega, s tem pa svetovnega slovaropisja«.
Predstavitveni video ob 100-letnici smrti Maksa Pleteršnika
Ob stoletnici Pleteršnikove smrti posneli tudi predstavitveni video
Predsednik Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Martin Dušič je v uvodnem pozdravu med drugim povedal, da so ob 100-letnici Pleteršnikove smrti s pomočjo ZPTM Brežice posneli predstavitveni video njegove domačije. Zahvalil se je pišeški šoli, ki zgledno nadaljuje njihovo delo, sodeluje s Pleteršnikovo domačijo in še naprej ostaja Unesco šola. »Posebna zahvala in vsa zasluga gre akademiku Marku Jesenšku, da ima naše strokovno delo in poslanstvo res pravi smisel, smo namreč društvo za varovanje maternega jezika ter naravne in kulturne dediščine, in to je naše poslanstvo, ki ga izpolnjujemo,« je pojasnil Dušič in dodal, da imajo še več sekcij, in sicer Pleteršnikove ljudske pevce, sekcijo za ohranjanje materinščine po svetu (ki jo vodi Rut Zlobec) ter sekcijo S Pleteršnikom ob jedilni mizi. Priznal je, da v zadnjem času sicer ni veliko obiskovalcev Pleteršnikove domačije, saj je zaradi novogradnje v neposredni bližini otežen dostop do nje.
Pleteršnikovi pevci
Nekaj besed je ob tej priložnosti spregovoril predsednik Sveta KS Pišece Primož Hribšek, ki je poudaril, da je že Pleteršnik vedel, da je jezikoslovje za slovenski jezik zelo pomembno, »in če slovenskega jezika ne bo, bo slovenski rod zamrl, zato upam, da se bo naš jezik ohranil in bodo tuji jeziki za slovenskim. Kar je za književnost France Prešeren, je Maks Pleteršnik za jezikoslovje.« Brežiška podžupanja Mojca Florjanič je v svojem nagovoru izpostavila, da Pleteršnikova dediščina nosi sporočilo, da je jezik temelj obstoja vsakega naroda in njegove identitete. »Spomin na delo Maksa Pleteršnika naj nas povezuje in spodbuja k ohranjanju našega jezika, večji zavesti o naši kulturi ter negovanju naše identitete. Njegovo delo naj nam bo opomnik, da jezik ni zgolj sredstvo komunikacije, temveč tudi prenašalec kulturne dediščine in izraz našega bivanja. In naj nam daje tudi pogum, da se upremo vplivom, ki bi lahko ogrozili naš jezik, ter nas spodbuja k temu, da ga še naprej razvijamo in uporabljamo v vsakdanjem življenju,« je dejala. Ravnateljica OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Nuška Ogorevc je poudarila, da so šola, ki mlade uči ne samo znanja, ampak tudi zavedanja kulturne dediščine in dediščine kraja ter pomembnih ljudi, ki so bili v Pišecah. Vzpostavili so tudi učno pot »Zakladi Pišec« in eno od pomembnih postajališč je tudi pri Pleteršnikovi domačiji, je še navedla.
Nastop učencev 3. razreda OŠ Maksa Pleteršnika Pišece ob spremljavi Boštjana Imenška
Na dogodku sta bila prisotna tudi sorodnica Maksa Pleteršnika in lastnica Pleteršnikove domačije Alenka Hočevar ter bivši ravnatelj Gimnazije Ljutomer Zvonko Kustec, prebrano pa je bilo tudi pismo Marjana Šiftarja, predstavnika Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. V kulturnem programu na uvodu Pleteršnikovega dneva so poleg Pleteršnikovih pevcev (vodi jih Franc Vegelj) s pesmima nastopili učenci 3. razreda domače šole, ki nosi ime po slavnem jezikoslovcu in slovaropiscu, ob spremljavi učitelja Boštjana Imenška, učenca 8. razreda Ožbej Matijevc in Niko Skrivalnik pa sta predstavila animiran film Pot pisma, ki so ga pri filmskem krožku posneli pod mentorstvom Katje Kobe in s katerim so lani sodelovali na mednarodnem Unesco filmskem natečaju, pri čemer je bil izbran med najboljših 20 filmov, ki so jih letos predvajali na filmskem festivalu v Cannesu. Dijakinje Gimnazije Brežice Katja Plevnik, Špela Račič in Zala Rogič pa so se predstavile s prebiranjem misli o materinščini in ljudsko pesmijo.
Pleteršnikov dan se je v večnamenskem domu Pišece nadaljeval in tudi zaključil z desetimi daljšimi predstavitvami avtorjev izbranih referatov v zborniku.
R. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
