Rezultati letošnjega, že 27. popisa bele štorklje prinašajo izjemne novice. Bele štorklje so nas z rekordno zasedenostjo gnezd razveselile že leta 2023, leta 2024 pa skupaj z rekordno zasedenostjo še z rekordnim številom poletelih mladičev – pri nas je gnezdilo 311 parov, poletelo pa je 673 mladičev.Letos smo te številke še presegli – pri nas je gnezdilo 321 parov belih štorkelj, iz naših gnezd pa je poletelo kar 807 mladičev, torej 134 mladičev več kot lani. Gre za najvišje številke v zgodovini popisa, so navdušeni v DOPPS.

Vseslovenski popis bele štorklje na društvu po mednarodno uveljavljeni metodi izvajajo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija obiščejo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverijo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki jim vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Posebno pozornost namenijo tudi pregledu gnezda, da ocenijo, ali je to stabilno in varno, opisuje Urša Očko iz DOPPS.

Kaj se dogaja? Kot pojasnjujejo, bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažajo tudi v Sloveniji. Selitev štorkelj je energetsko namreč zelo potratna in med njo so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim. Zelo poveden podatek o tem, kako nevarna je selitev, je, da 75 odstotkov mladih belih štorkelj umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo.

V zimi 2024/2025 so zabeležili rekordno število prezimujočih štorkelj. Prezimovalo jih je najmanj 20. Podatke o prezimovanju zbirajo sporadično – na podlagi večkratnih opažanj štorkelj na istem območju skozi zimo. Posledično obstaja verjetnost, da je pri nas prezimovala še kakšna štorklja več. Tudi višje povprečne temperature v spomladanskih mesecih očitno pozitivno vplivajo na bele štorklje. Te jim skupaj z zgodnejšimi prihodi omogočajo, da prej pričnejo z gnezditvijo in ugodno vplivajo na preživetje mladičev ter količino dostopne hrane.

Kot je Očkova že pojasnila za naš portal, gre torej za dobro novico, saj prezimovanje na gnezditvenem območju in skrajšanje selitvenih poti omogoča belim štorkljam boljše preživetje, kar se že odraža pri povečanju populacije bele štorklje: “V zadnjih letih se je na primer močno povečala zahodna populacija bele štorklje (populacija, v kateri osebki prezimujejo in migrirajo čez zahodno Sredozemlje) in to kar za trikrat več kot vzhodna populacija (populacija, v kateri osebki migrirajo vzhodno od Sredozemskega morja). Razlog za veliko povečanje populacije je ravno opuščanje selitve in prilagoditev na alternativne vire hrane,” razloži. “Večina štorkelj v zahodni populaciji prezimuje kar na Iberskem polotoku, kjer se večinoma prehranjujejo na riževih poljih z invazivnim luizijanskim rakom in na smetiščih.”

V milih in povprečnih zimah imajo bele štorklje na voljo dovolj hrane tudi pozimi, zagotavlja Očkova: “Res je, da na zimskem meniju ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki jim sicer gredo čez leto zelo v slast, a imajo na voljo še veliko drugih jedi. Pozimi se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami tako kot denimo sive čaplje.” Nekoliko več težav pri iskanju hrane lahko imajo, če tla prekrije debela snežna odeja. V teh primerih se običajno premaknejo nekoliko južneje, kjer je snega manj, in se vrnejo spet, ko pri nas snega ni več oz. ga je bistveno manj.

Kot pravi Očkova, so bele štorklje pri iskanju hrane iznajdljive in pri tem ne rabijo pomoči človeka. Hranjenja niti ne priporočajo: “Dobro pa je, da smo na prezimujoče štorklje pozorni, saj se včasih zgodi, da so preganjane s strani psov ali pa se pogrejejo na cesti, ki je bolj topla od okolice, in so zato bolj izpostavljene nevarnosti trka. Če opazimo poškodovano štorkljo, ji priskrbimo ustrezno veterinarsko oskrbo.”

Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme kot so močna neurja in suša, ki lahko resno ogrozijo gnezditveno uspešnost in preživetje, zlasti mladih ptic, opozarjajo.

Tudi v večini držav Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kjer bela štorklja gnezdi, populacija kaže pozitiven trend. Preliminarni rezultati 8. mednarodnega cenzusa bele štorklje, ki je potekal leta 2024 pod koordinacijo NABU, kažejo, da se je svetovna populacija štorklje v zadnjih desetih letih povečala za dobrih 20 %. Na končne in podrobnejše rezultate še čakajo, znani bodo predvidoma jeseni 2025.