Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Zadnji predlog razdelitve Slovenije na pokrajine iz leta 2019 je predvideval ustanovitev desetih pokrajin, pri čemer bi se Posavje združilo z Zasavjem v Zasavsko-posavsko oz. Trboveljsko pokrajino.
Na ponovoletnem srečanju smo posavske župane prosili za stališče o procesu ustanavljanja pokrajin, ki je v zadnjem času praktično povsem zamrl oz. ‘poniknil’ iz javne pozornosti. Načelno so razdelitvi Slovenije na pokrajine oz. regije še vedno naklonjeni, a opozarjajo, da le v primeru, če bo to pomenilo tudi prenos pristojnosti in sredstev z državne ravni.
Sevniški župan Srečko Ocvirk je zatrdil, da občine še vedno vidijo potrebo po pokrajinizaciji Slovenije. »Izredno veliko odločitev je na ravni države, ki bi lahko bile na ravni pokrajine in razvoj znotraj pokrajine bi bil povsem drugačen, če bi bile le-te vzpostavljene,« je poudaril. Po njegovih besedah je bilo na svetu Vzhodne kohezijske regije pred časom predstavljeno dejstvo, da se razvojne razlike med posameznimi statističnimi regijami povečujejo. »Zakaj? Zato ker regionalne razvojne politike niso konsistentne do te mere, da bi se razvojne razlike zmanjševale. Zanimivo je, da izredno hitro napreduje zgolj Osrednjeslovenska regija, ostale pa napredujemo z manjšim tempom,« meni Ocvirk. Ustanovitev pokrajin je tako zanj nuja, žal pa za to vlado to ni prioriteta in na tem področju ne dela naprej, kar se po njegovih besedah vidi pri črpanju evropskih sredstev, ki poteka zelo počasi, zaradi česar imajo občine težave oz. bodo od koncu programskega obdobja zopet v časovni stiski z realizacijo projektov. »Cilj občin in vseh njihovih združenje je pokrajinizacija, žal pa to ni cilj vlade v tem mandatu,« je še dodal.
Posavski župani na nedavnem srečanju z novinarji v Sevnici
Tudi brežiški župan Ivan Molan je menil, da je ustanovitev pokrajin še vedno nuja, vendar pa jih po njegovem mnenju še lep čas ne bo: »Dejstvo je, da bi morale biti pokrajine narejene tako, da bi se razkrojila državna uprava oz. da bi se službe iz središča prestavile na pokrajine, pri nas pa govorimo o pokrajinah le kot o neki dodatni administraciji. Seveda v takšnem primeru jih ne rabimo.« Pokrajine bi po njegovih besedah morale pomeniti tudi delitev državnega proračuna na to raven, kar bi oslabilo moč vsakokratne vlade, »v tem trenutku pa vidite, da gre bolj v centralizacijo kot decentralizacijo oz. se želi vse skoncentrirati v večjih mestnih občinah v državi«. Ustavitev pokrajin bi po njegovem zmanjšala razlike med njimi in razlike med standardom njihovih prebivalcev, rešila pa bi tudi prometne zamaške v Ljubljani. »Gre za požrešnost največjega mesta, ki bi rado skoncentriralo vse investicije in tudi država več ali manj investira le v velika središča, na podeželju pa enostavno sredstev ni,« je poudaril. Pokrajine bi bile rešitev, se pa boji, da si tega državna politika in državni uslužbenci ne želijo, saj bi izgubili svojo moč. Upa, da se bo v bodoče oblikovala močna vlada, ki bo ‘zagriznila’ v to vprašanje in omogočila vsem državljanom enakomeren življenjski standard.
Župan MO Krško Janez Kerin je ponovil stališče z okrogle mize na to temo v Državnem svetu: »Dokler se bomo pogovarjali o tem, kje bo potekala meja med posamezno pokrajino, teh pač ne bo. Ko se bomo začeli pogovarjati o vsebinah, kaj bomo v teh pokrajinah delali in kakšne bodo njihove naloge, bomo tudi lažje postavili tiste meje.«
Tudi radeški župan Tomaž Režun pravi, da še vedno podpira ustanovitev pokrajin, »vsekakor pa ne v smeri povečanja birokracije, temveč s poudarkom na približanju ljudem. Pokrajino Posavje na nek način že skorajda imamo, samo še ustrezne pristojnosti moramo pridobiti.«
Malce drugače pa je razmišljal župan bistriške občine Franjo Debelak: »Glede na stanje duha v naši državi danes – absolutno pokrajine ne.« Po njegovem prepričanju država namreč ni sposobna ustanoviti takšnih pokrajin, da bi se pristojnosti in kadri z ministrstev prenesle na nižji nivo. »Lahko naredimo samo isto zgodbo, kot jo imajo na Hrvaškem, kjer so županije papirnati tigri in se zopet vse direktno dela z državnega na lokalni nivo,« je ponazoril. Prepričan je, da bi državo, v katerih polovica prebivalstva živi na podeželju, že lahko decentralizirali, »a država tega ne zna in noče, ker jim je tako lažje upravljati z ljudmi«. Da bi izsilili pokrajine, ki ne bi imele nobene ekonomske moči, se mu ne zdi smiselno. »Edini instrument, ki ga imamo za zmanjšanje razkoraka med bogatimi in revnimi, so majhne občine. V četrtem mandatu županovanja še nisem doživel, da bi zato, ker nas je država postavila pred neko omejitev, rekla, da nam bo pomagala na kakšen drug način, tega ni,« je poudaril. Posavje je po njegovem primer delujoče pokrajine, ki pa bi jo lahko tudi znova izgubili.
Prvi mož kostanjeviške občine Robert Zagorc pravi, da je v primeru, če Posavje ostane samostojna regija v dosedanjem obsegu, temu naklonjen, »v kolikor se napovedujejo ali uresničujejo združevanja, pa se vidimo kot občina bolj pod dolenjsko regijo in se k zasavski nimamo interesa priključevati«. Meni namreč, da občina Kostanjevica na Krki geografsko ne sodi skupaj denimo z Zagorjem, saj jim je bilo tudi v preteklosti, kar se tiče izobraževanja in zaposlovanja, zdravstvenih storitev ter ostalih povezav, Novo mesto veliko bližje.
Peter Pavlovič
Članek je objavljen v novi številki Posavskega obzornika.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
