Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
»Šport je nekaj, kar mi pomeni predvsem sprostitev, odklop in užitek. Sem kar prepričana, da bom v tem ostala celo življenje,« pravi mlada kajakašica Nika Ozimc, ki ima pri svojih 20 letih že kar nekaj odličnih uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih, največji uspeh pa je zagotovo lansko 3. mesto na članskem svetovnem prvenstvu v Augsburgu, ko je bila del tričlanske ekipe kajakašic v spustu, kar je zgodovinski uspeh za slovenski kajakaški šport. Letošnjo sezono je sicer v večini izpustila, saj je tudi še okrevala po lanski operaciji rame.
Podelitev bronastih medalj slovenski ekipi v Augsburgu
Članica KKK Ljubljana Nika Ozimc, sicer doma iz Sel pri Dobovi, se s športom ukvarja že od malih nog, saj je že pri treh letih začela trenirati ples pri PD Imani, po devetih letih pa je ugotovila, da to ni njena življenjska prioriteta, tako da se je po preizkusu več športov na koncu ’našla’ v kajakaštvu. »Od nekdaj sem bila rada na vodi, tako da odločitev za kajak niti ni bila tako težka,« priznava. S kajakaškimi treningi je tako začela razmeroma pozno, pri 13, najprej je trenirala v KKK Krško, kjer je bil njen prvi trener Matej Malus, takrat je bila celo edino dekle v klubu. Pravi, da je iz treninga v trening, tekme v tekmo dobivala še večje veselje do tega športa. Zelo hitro so prišla tudi tekmovanja, na katerih je že takoj pokazala, da ’je iz pravega testa’, saj je v Tacnu postala državna prvakinja v spustu, zmagala je tudi na nekaj pokalnih tekmah. Po približno dveh letih je odšla iz Krškega, saj se je odločila, da gre po koncu osnovne šole naprej na Gimnazijo Moste, kjer se je včlanila v zdajšnji klub in tudi hitro postala del slovenske reprezentance. »Razlog je bil predvsem ta, da so v Ljubljani reprezentančni trenerji in imaš možnost trenirati s tistimi, ki so v slovenskem vrhu, ker sem imela cilj, da nekaj dosežem,« pove Nika, sicer študentka pedagogike in andragogike. Njena paradna disciplina je že od začetka spust, divje vode pa jo zaradi adrenalina bolj pritegnejo kot mirne. Kajakaškega krosa, ki je bil letos tudi prvič na OI, še ni preizkusila, a se ji zdi zanimiva popestritev za ta šport, kljub temu da je tudi kar nevaren. Trenira pod budnim očesom Maksa Frančeškina, ta naveza pa je očitno recept za uspeh, saj je Nika v teh letih prišla do kar nekaj vidnih rezultatov. Pred dobrimi tremi leti je pri vsega 16 prvič nastopila na članskem evropskem prvenstvu v španskem Saberu in osvojila odlično 10. mesto, kar je bil zgodovinski uspeh že samo s tega vidika, ker se do takrat še nobena naša tako mlada tekmovalka ni uvrstila na tako veliko tekmovanje. Naj omenimo samo nekaj njenih uvrstitev:
Njena najljubša in najuspešnejša disciplina je kajakaški spust.
lansko 1. mesto na tekmi Evropskega pokala na Kolpi, 3. mesto na ekipni evropski mladinski tekmi v Solkanu (2021), 3. mesto na ekipni evropski tekmi (U23) v Banja Luki (2022) – ta uspeh je dosegla skupaj tudi z Najo Pinterič, s katero se večkrat udeležujeta tudi priprav, njena mama Marjanca Pečar, ki je bila Nikina učiteljica športne vzgoje na OŠ Brežice, jo je ves čas podpirala in še danes si po potrebi pomagajo –, končno 4. mesto v Evropskem pokalu (seštevek vseh evropskih pokalov v sezoni 2021), 6. mesto na evropskem mladinskem tekmovanju v Solkanu (2021), 6. mesto na mladinskem EP v Banja Luki (2022), 8. mesto na svetovnem članskem pokalu v Celju (2022), 12. mesto na članskem EP v Skopju (2023), 14. mesto na SP U23 v Čeških Budejovicah (2023), 18. mesto na članskem SP v Treignacu (2022).
Lani prišla do največjega uspeha doslej
Vsekakor pa je Nika svoj največji uspeh dosegla v lanskem letu na članskem SP v Augsburgu, kjer je v disciplini 3K1 skupaj z Živo Jančar in Ano Šteblaj ekipno osvojila 3. mesto, s čimer so dekleta poskrbela za zgodovinski uspeh slovenskega športa. In kar dá temu uspehu še tolikšno večjo vrednost, je to, da je celotno lansko sezono tekmovala s poškodbo, saj si je že konec leta 2022 v Franciji natrgala mišico v rami. Po koncu sezone je odšla na operacijo, kar jo je za nekaj časa oddaljilo od brzic, tako da se je v letošnji sezoni bolj posvetila potovanjem in predajanju znanja mlajšim. Pred kratkim je tudi uspešno opravila trenersko licenco, kar ji tudi uradno omogoča poučevanje mladih kajakašev. Počasi se vrača spet nazaj, tako da upa, da bo leto 2025 znova uspešno tudi po športni plati. Priprave na novo sezono so se tako rekoč že začele. »Definitivno bom zraven na izbirnih tekmah, kako bo naprej, bomo pa še videli,« je še previdna pri napovedih oz. ciljih za naslednje leto.
Na podelitvi v Bernardinu
Največji vzornik je dedek
Kot še poudarja, je pozitivna stran ukvarjanja s športom tudi ta, da vidiš veliko sveta in na ta način dobiš veliko izkušenj. Priznava, da so ji bili individualni športi že od nekdaj veliko bolj privlačni kot ekipni, saj si pri posamičnih športih odvisen sam od sebe in imaš po vsaki tekmi ’samorefleksijo’. Glede na hiter odhod v Ljubljano, se je tudi že zelo zgodaj navadila na samostojno življenje ter je ob dejstvu, da je imela neprestano treninge in ob vikendih tekme, na to kar malo ponosna. Kot so nanjo ponosni tudi vsi njeni najzvestejši navijači in podporniki, od staršev Boštjana in Andrejke Ozimc do babice Kristine in dedka Andreja Miliča. Še posebej slednji je njen največji vzornik, kot pravi, in to zaradi veliko discipline ter podpore, kar se tiče športa: »Njegove besede me po eni strani vedno najbolj bolijo, hkrati pa tudi pomagajo, da dvignem glavo in grem dalje.« Nika ceni vsakega športnika, ker se zaveda, da je moral za svoje uspehe veliko garati, najbolj pa so ji pri srcu takšni, ki so predvsem sproščeni in jih ni prevzela slava. Takšna sta npr. kajakaša Eva Terčelj in Nejc Žnidarčič, pove.
V športu je vedno malo subjektivnosti, tudi pri sodnikih, kar se je pokazalo tudi na letošnjih olimpijskih igrah, ko našima olimpijcema Benjaminu Savšku in Petru Kauzerju niso šli ravno na roko in posledično nista prišla do tako želenih medalj. »Tudi če ne želijo biti pristranski, se to lahko hitro zgodi, žalostno je edino, da ravno pri slovenskih tekmovalcih, a s tem se je treba sprijazniti, tudi če zelo težko,« dodaja Nika, ki je nedavno na podelitvi v Bernardinu za lanski bronasti uspeh v Nemčiji prejela tudi malo statuo Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez, kar ji bo še posebej ostalo v spominu.
Rok Retelj, foto: R. R. in osebni arhiv
Prispevek je v rubriki Naj blestijo objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 7. novembra 2024.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
