Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V današnjem sobotnem dopoldnevu se je že po tradiciji pred Domom krajanov Sromlje zbrala lepa množica obiskovalcev proslave Združenja za vrednote NOB Brežice ob dnevu upora proti okupatorju in mednarodnem prazniku dela. Slavnostna govornica, poslanka v Državnem zboru RS mag. Nataša Avšič Bogovič, je osvežila spomin na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine, ki so pomembno tlakovali pot k današnji samostojni državi.
Pinterič: Idilične Sromlje so bile zavetje bojnim enotam
Predsednik ZBV NOB Brežice Stane Preskar
Na sromeljski proslavi se vsakič spomnijo Kozjanskega partizanskega odreda, ki je bil ustanovljen 24. aprila 1944 nad vasjo Silovec pri Sromljah. Vsakoletna prireditev v idiličnih Sromljah dokazuje, da se tukaj zbrani svoje zgodovine ne sramujejo in počastijo spomin na pomembne dogodke takratnega časa. Pozdravne besede je namenil podpredsednik Sveta KS Sromlje Ferdo Pinterič, ki je izrazil zadovoljstvo, da lahko vsako leto to proslavo gostijo na Sromljah kot spomin na davne dni pred zdaj že veliko desetletji in zgodovino, ki se je pisala v teh krajih. »Kot veste, je bil v neposredni bližini tega kraja ustanovljen Kozjanski odred in Sromlje so dajale zavetišče partizanskemu gibanju. In tako kot smo bili na pravi strani v času druge svetovne vojne, so Sromlje, ki so bile vedno stran od najbolj prometnih poti, svoj pomemben prispevek dale tudi pri osamosvajanju Slovenije, saj je bilo v tistem času tukaj zavetje vsem bojnim enotam, ki so vodile aktivnosti za to, da imamo danes svojo državo Slovenijo,« je poudaril in še dodal: »Če potegnemo primerjavo z današnjim časom, domačini ugotavljamo, da tudi danes ostajamo izven tistih najbolj prometnih poti, mogoče tudi izven zelo močnega razvoja, ki ga čutimo drugje, zato ostajamo idilični in takšni, kot smo. Zato si vsi tisti, ki tu živimo, želimo, da bi tudi k nam prišlo več razvojnih spodbud, se infrastruktura še izboljšala …« Izrazil je upanje, da bodo tudi tak dogodek, kot je današnji, in na splošno vsakoletna srečanja pripomogli k temu, da bodo na Sromljah tovrstne pomoči deležni več.
Slavnostna govornica je bila poslanka v DZ mag. Nataša Avšič Bogovič.
Podžupan Občine Brežice Bogdan Palovšnik, za katerega je bil to prvi javni nastop v tej funkciji, ki jo je prevzel pred nekaj dnevi (na dogodku je bila prisotna tudi nova podžupanja Mojca Florjanič), je bil navdušen nad dobrim obiskom proslave. »Priznam, da sem prvič tukaj in zagotovo ne zadnjič,« je dejal. Nadaljeval je, da spomin na borce, ki so tlakovali pot k samostojni Sloveniji, še vedno živi, za kar gredo zasluge predvsem ZBV NOB Brežice z vsemi krajevnimi organizacijami.
Preskar: OF je sinonim za upor prebivalstva proti okupatorju
Predsednik ZVB NOB Brežice Stane Preskar je prav tako nagovoril zbrane in začel s partizanskim pozdravom: »Smrt fašizmu, nacizmu in njihovim hlapcem, starim in novim!«, nakar so nekateri navzoči vzkliknili: »Svoboda narodu!« V nadaljevanju je omenil še živečega borca Kozjanskega odreda polkovnika Antona Kostevca – Toneta, ki ga sicer zaradi bolezni ni bilo na proslavi. Letos je že 82 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je bila po Preskarjevih besedah nekaj edinstvenega v nekdanji skupni državi Jugoslaviji in celi Evropi ter je sinonim za upor prebivalstva proti okupatorju, prav tako je omenil, da letos mineva 79 let od ustanovitve legendarnega Kozjanskega odreda, »silne in udarne pesti partizanske vojske slovenskega naroda, ki je na Štajerskem z ramo ob rami z udarno XIV. divizijo izboril svobodo in s svojim zmagoslavnim pohodom preko Hrvaške v slovensko Prekmurje dosegel priključitev Prekmurja matični domovini«.
Pogled na prizorišče pred Domom krajanov Sromlje
Prav tako bo minilo 78 let, kar je bilo na predvečer 9. maja 1945 osvobojeno mesto Brežice z bližnjo okolico. Ne nazadnje pa s to proslavo obeležujejo tudi mednarodni praznik dela, »simbola dela, delavskega razreda za njegove neodtujljive pravice proti izkoriščanju podivjanega kapitalizma in vseh drugih anomalij, ki smo jim na žalost priča še danes«. Povedal je tudi, da brežiška borčevska organizacija letos praznuje 74-letnico delovanja in v sklopu tega bo tudi prvomajski pohod od pokopališča v Pišecah pa vse do Kerinovega spomenika na meji med Pišecami in Podsredo, povabil je tudi na ogled muzeja Kozjanskega odreda in predstavitve Brežiške čete v prostorih Doma krajanov Sromlje, kar bodo letos podrobneje predstavili tudi osnovno- in srednješolcem.
Avšič Bogovič o Kozjanskem odredu
Preskar s praporščakoma, prejemnikoma priznanj, Slavkom Baškovičem in Matjažem Križancem
Slavnostni nagovor je imela poslanka v DZ mag. Nataša Avšič Bogovič. Med drugim je izpostavila, da so bile glavne naloge Kozjanskega odreda bojne akcije na železniški progi in na železniške transporte, napadi na manjše nemške postojanke, kolone in patrulje, uničevanje prometnic in čim večja mobilizacija v partizansko vojsko. »Pogumni in odločni ubraniti domovino so šli v boj. Odred se je kot najboljši v Sloveniji izkazal leta 1944. Z veliko napadalnostjo so kozjanski partizani odpravili kar 17 sovražnikovih postojank. Nacistični okupator je na Štajerskem zaradi dejavnosti Kozjanskega odreda izgubil največ svojih postojank. Uspešna mobilizacija v partizansko vojsko je bila ena najpomembnejših nalog odreda, saj so v njegove bataljone vsak dan prihajali novi borci. Zaradi vedno močnejše vojaške dejavnosti Kozjanskega odreda in drugih štajerskih partizanskih enot je na skrajnem jugu t. i. velikega nemškega rajha nastalo svobodno ozemlje z imenom Kozjansko, ki je zajemalo večji del ozemlja med rekami Sotlo, Savo, Savinjo in južno železnico.« Nadaljevala je, da so v aprilu 1945 Kozjanci prejeli ukaz o premiku odreda v Prekmurje, tako da so novi Kozjanski partizanski odred ustanovili 27. aprila 1945. Ob koncu vojne so osvobodili Kozjansko in so kot prve partizanske enote vkorakali v osvobojeno Celje 10. maja 1945, dva dni kasneje pa so z razvito zastavo vkorakali v osvobojeno Sevnico.
Recitatorja Aleksander in Jožica Stajić
»Nikoli več razdiralnih ideologij, vojne in totalitarizmov, diktature ter zatiranja pravic posameznikov ali skupin«
Kot je še dejala Avšič Bogovič, slovenski upor proti okupatorjem ni bil le to, ampak je bil boj za ohranitev celovitosti slovenskega ozemlja, slovenske kulture, jezika in identitete. »Slovenci smo dobili republiko, svoboda v porušeni domovini pa je bila z obnovo in izgradnjo prihajajočih desetletij. Žal se glede ozemeljske celovitosti ni izšlo po pričakovanjih, a smo svobodo, pot do katere je bila tlakovana s krvjo in življenji ter trpljenjem, ki ga je povzročila okupacija, spoštovali in cenili. Kljub povojnim napakam in nesprejemljivim kršitvam človekovih pravic se moramo nanje ozreti z zgodovinsko distanco in očmi ljudi, ki se jih je vojna dotaknila najgloblje. Celotna Evropa se je morala očistiti ideologije, ki je povzročila toliko gorja. Obnova je zahtevala hitre ukrepe in korake, časa za žalovanje in razmislek ni bilo. Spoštovanje človekovega življenja, ki je med vojno izgubilo vsakršno vrednost, je potrebovalo desetletja za okrevanje. In iz časov, ko so se dogajale napake, moramo potegniti ustrezno lekcijo, tudi potomcev tistih, ki so se uprli in borili, kot tistih, ki se niso. Nikoli več razdiralnih ideologij, nikoli več vojne in nikoli več totalitarizmov, diktature in zatiranja pravic posameznikov ali skupin. Boj za te vrednote se ne sme nikoli končati.«
Delegacija s praporščaki in vojaško častno stražo na poti …
Boj Ukrajincev podoben boju svobodomiselnih Slovencev leta 1941
Kot je še povedala, mlajše generacije, ki brazgotin druge svetovne vojne ne morejo razumeti, morda bolje razumejo pomen slovenske osamosvojitve. »Tudi slednja ni prišla sama po sebi in tudi za slednjo smo žrtvovali življenja. V luči bližine vojne, ki se dogaja praktično na evropskih tleh, pa je to zavedanje mlajšim generacijam zdaj žal bližje. Boj Ukrajincev proti mnogo številčnejšemu in mogočnemu okupatorju pa je pravzaprav podoben temu, kar je Slovencem leta 1941 predstavljal boj svobodomiselnih ljudi proti mnogo močnejšemu okupatorju. Zdaj je tudi tisti boj lažje razumeti in zdaj se o ustreznosti ali neustreznosti organiziranja in oboroženega odpora kljub žrtvam, ki jih povzroči vsakršen spopad ali vojna, ni treba več spraševati. Verjamem, da se tudi danes zbrani tukaj zavedamo, da brez sožitja ni napredka, razumemo potrebo po pluralnosti mnenj, saj je le slednje lahko gonilo razvoja. Svetovljanstvo, javna diplomacija ter prepoznavanje pomena spoštovanja človekovih pravic, humanosti in vzajemnosti pa je že desetletja temelj naše prepoznavnosti v nacionalnem pa tudi mednarodnem okolju,« je poudarila poslanka in dodala, da se verjetno še kako dobro spomnimo ukrepov, povezanih s covidom, in kako hitro lahko izgubimo tisto, kar se nam je še do nedavnega zdelo neodtujljivo, pa je bilo to treba omejiti oz. sprejeti, če je šlo za življenja.
… k polaganju venca pri spomeniku padlim borcem na Sromljah (foto: M. L.)
»Danes smo na pravi poti«
Povedala je še: »Kljub napredku civilizacije in dejstvu, da so si mnoge generacije naših prednikov morale pravzaprav vse pravice, od delavskih do temeljnih človekovih pravic pa vse do pravice do izražanja in svobode govora ter mnogih drugih pravic in svoboščin, priboriti tudi z orožjem in da je vsaka od teh svoboščin pravzaprav nekoč bila izborjena tudi s krvjo.« Ponosna je, da »smo danes na pravi poti, da je v sprejemanje ukrepov in tudi oblikovanje pravnega okvirja vključena civilna družba, nevladne organizacije, da imamo demokracijo, pravno državo, da se sicer še vedno soočamo tako z energetsko kot prehransko draginjo, a da so prav vsi ukrepi usmerjeni z mislijo na najšibkejše v družbi. In tem je treba pomagati vedno najprej, drugi pa moramo biti pri tem solidarni. In to ne sme biti nikoli vprašanje. Solidarnost, pravičnost in spoštovanje niso in ne bi smele biti ne leve ne desne vrednote. Samo solidaren, pravičen in spoštljiv človek predstavlja močan gradnik uspešne, zdrave in moderne družbe. Ponosno praznujmo praznike, naj bodo slavnostni, izobesimo zastave in pokažimo spoštovanje do vseh, ki so se v preteklosti našega naroda odločili zoperstaviti okupatorjem.«
Po njenih besedah je praznik, kakršen je dan upora proti okupatorju, namenjen prav posredovanju sporočila, »da se samostojnosti in neodvisnosti, demokratičnim družbenim dosežkom, življenju, sodelovanju in sobivanju ter predvsem življenju v miru nikoli ne nameravamo odreči. Boj za te vrednote se ne sme nikoli končati. Zato naj v naših spominih živijo vsi, ki so v naši pretekli ali ne tako oddaljeni zgodovini žrtvovali svoja življenja, družine in zdravje za mir, demokracijo in samostojnost. Hvala in slava jim!« Ob koncu je še dodala, da ne smemo pozabiti pomena prvega maja, mednarodnega praznika dela, kot tudi ne devetega maja, dneva zmage nad okupatorjem, fašizmom in nacizmom ter osvoboditve Brežic v drugi svetovni vojni.
Podeljena priznanja praporščakom
Preskar je podelil tudi priznanja oz. znake Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije za pet- in večletno prizadevno, odgovorno in častno izvajanje nalog praporščakov brežiškim praporščakom Matjažu Križancu, Slavku Baškoviču in Bojanu Čuriču.
Takoj na začetku proslave je delegacija ZBV NOB Brežice v spremstvu praporščakov in častne straže 15. polka vojaškega letalstva SV iz Cerkelj ob Krki k spomeniku padlim borcem na Sromljah položila venec. Proslavo, ki so se je udeležili tudi predstavniki 1. partizanskega spominskega dolenjskega bataljona, so z nastopi sooblikovali: MePZ KUD Oton Župančič Artiče pod vodstvom Simone Rožman Strnad, recitatorji Jana Kovačič, Jožica Stajić in Aleksander Stajić, tenorist Bojan Kaplan ob spremljavi harmonikarja Roka Topliška ter mlada citrarka Ana Jagrič pod mentorstvom Anite Veršec. Povezovalka programa, ki ga je sestavila Ida Ostrelič, je bila mag. Mateja Jankovič Čurič. Preskar se je vsem sodelujočim ob koncu zahvalil z manjšo pozornostjo. Zbrani so se po koncu uradnega dela programa zadržali še v prijetnem tovariškem druženju in pogostitvi, za katero so poskrbeli domači gasilci in pridne gospodinje.
R. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
