Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Ravnateljica in sodelavke OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško, ki so tudi avtorice knjige, ter bibliotekarka krške knjižnice med pogovorom
11. decembra se je v Valvasorjevi knjižnici Krško zbralo veliko ljudi, ki so želeli izvedeti več o knjigi Sovica Štefka in posebni prijatelji. Ustvarile so jo tri avtorice z OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško: diplomirana specialna in rehabilitacijska pedagoginja Mirjam Grubar, varuhinja in spremljevalka gibalno oviranih otrok Natalija Andrejaš Felja, ki je tudi ilustratorka knjige, ter knjižničarka Meta Habinc. Pogovor o knjigi je vodila bibliotekarka krške knjižnice Polona Brenčič.
Za glasbeni program sta poskrbela vokalna skupina in ansambel, sestavljena iz zaposlenih na šoli. Dogodek se je začel z mirnejšim pogovorom, v katerem so vse tri avtorice predstavile svoje poklice in izrazile ljubezen do svojega dela. To ljubezen so opisale z besedami: “Zaljubljena v to šolo.” Prav tako so razložile, kako so lahko dnevi v njihovem poklicu naporni, a hkrati tudi zelo lepi.
Mirjam Grubar je poudarila, da učitelji otrok s posebnimi potrebami potrebujejo zelo veliko raznolikega in širokega strokovnega znanja, a precej tudi človečnosti, topline in pristnosti. “Učitelj ne more biti kar vsak. Včasih je bolj kot izobrazba pomembno, da si človek, da se znaš približati otroku, pokukati v njegov svet in da tudi njih spustiš v svojega. Seveda je strokovno znanje temelj, a za delo s to populacijo otrok si moraš tega res želeti,” je pojasnila.
Skupinska fotografija vseh nastopajočih ta večer
Meta Habinc je dodala, da je pomembno, da si radoveden, si postavljaš cilje, ne obupaš in veliko sodeluješ z drugimi.
Natalija Andrejaš Felja pa je povedala, da je njena največja nagrada, ko ji nekaj uspe. “Potrpežljivo poskušanje, da otrok opravi delo na tak način, kot sem si zamislila, in da se on dobro počuti, je neprecenljivo. Drobcene iskrice, ko se ti otrok približa, so tisto, kar dela to delo zares posebno,” je dodala.
Andrejaš Felja je kot ilustratorka opisala nastanek risbic za knjigo. Povedala je, da je bil čas za risanje pogosto zadnja ura njenega delovnika, ko je vzela blok in pastelne krede ter začela ustvarjati. “Moja ura risanja je bila pogosto prekinjena, ko sem morala pospremiti otroka do avtobusa ali nekomu obrisati nosek,” je opisala in to poimenovala “dinamično risanje”. V razred so kdaj pa kdaj prihajale tudi druge učiteljice, zato so bile te ure pisane in pestre. Včasih, ko ji kakšna ilustracija ni uspela v šoli, je bila tako jezna, da jo je vzela domov in jo tam dokončala. “Včasih so otroci gledali, kako rišem, in to jih je zelo zanimalo,” je dodala.
Za glasbeni program sta poskrbela vokalna skupina in ansambel, sestavljena iz zaposlenih na šoli.
Habinc je pojasnila, da je bila Jablana izbrana kot simbol, ker je bila glavna tema jabolko. Sovico pa je Grubar izbrala leta 2020, ko je bila razredničarka otrokom s težko gibalno oviranostjo. Iskala je simbol, s katerim bi otrokom približala teme splošne poučenosti, in si izmislila Sovico, saj so te ptice znane kot nežne in pametne živali. Tako je ustvarila tedenske zgodbice, ki jih je vsakodnevno brala. Zgodbe so otroci lepili v zvezke, da so jih lahko doma brali tudi starši. Sovica je tako vsak dan preživela z njimi, v razredu pa so imeli tudi plišasto sovico.
V knjigi so omenjeni tudi otroci, ki so bili v tej skupini v tistem šolskem letu: Gašper, Ronaldo, Lara in Angela. Vsakemu so pripisali lastnosti, ki so temeljile na resničnosti, in tako so tudi oni zaživeli kot del zgodbe.
Vsaka izmed avtoric je izbrala odlomek iz knjige in ga predstavila občinstvu. Eden izmed odlomkov, ki ga prebrala Habinc:
“Šolo iščem, da bi se lahko v njej učila, ampak nikakor se ne morem odločiti, katera naj bi bila primerna zame. In zato zdaj sedim tukaj, da malo premislim,” je razložila Štefka.
“Razumem,” je pritrdilno dejala Jablana, “odločitve niso vedno preproste in včasih potrebujejo dober premislek.”
Jablana in Štefka sta vsaka zase razmišljali, nato pa je Jablana prekinila tišino in vprašala: “Štefka, v kakšno šolo pa si pravzaprav želiš?”
“No, v takšno, kot so pač vse šole – v šolo, kjer se veliko naučiš, kjer te spodbujajo pri stvareh, ki te zanimajo in v katerih si dober, ter opogumljajo pri tistih, ki ti gredo malo težje od rok. V šolo, v kateri ti je lepo in v kateri imaš prijatelje. V šolo, v kateri poučujejo prijazni učitelji, ki te razumejo, ti pomagajo in pri katerih si sprejet prav takšen, kot si. V takšno šolo si želim.”
“A takšno šolo iščeš? No, Štefka, potem si prišla na pravo mesto,” je spodbudno dejala Jablana.
Na koncu je dobila besedo ravnateljica OŠ dr. Mihajla Rostoharja dr. Barbara Smolej Fritz, ki se je zahvalila prav vsem in ponosno spregovorila o šoli. Poudarila je, da v šoli ni veliko prostora, saj učilnice niso primerne za otroke, in da bi potrebovali večje prostore. Kljub tem izzivom je izrazila hvaležnost vsem, ki prispevajo k uspešnemu delovanju šole. Na koncu se je iskreno in javno zahvalila vsem prisotnim ter zaključila dogodek v duhu hvaležnosti in povezanosti.
Dogodek je poleg literarnega in glasbenega programa ponujal tudi priložnost za pogovor z avtoricami, ki so z veseljem odgovarjale na vprašanja obiskovalcev in delile svojo inspiracijo za knjigo. Končal se je s pogostitvijo slanih in sladkih jedi.
Knjiga Sovica Štefka in posebni prijatelji je tako pustila nepozaben vtis na vse prisotne ter jih spodbudila k razmišljanju o pomenu sprejemanja, prijateljstva in ljubezni do učenja.
Aldina Bajrović, foto: Valvasorjeva knjižnica Krško in A. B.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
