Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Nagrajeni rejnik Igor Lesinšek (desno) in žena Mihela z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem na lanski podelitvi državnega priznanja za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti (foto: MDDSZEM)
Bi bili pripravljeni v svoj dom, poleg svojih otrok, začasno sprejeti tudi drugega otroka, ki zaradi različnih, pogosto žalostnih okoliščin ne more živeti pod okriljem svoje družine? Tovrstno dejavnost imenujemo rejništvo in jo opravljajo osebe, ki imajo zanjo posebno dovoljenje. A rejnikov v zadnjem času v Sloveniji primanjkuje, zato si na centrih za socialno delo, ki spremljajo izvajanje rejništva, prizadevajo vanj pritegniti nove družine.
»Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo,« pojasnjuje višja svetovalka za Centru za socialno delo Posavje Tatjana Novak Metelko. O namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika odloči sodišče, center za socialno delo pa nato z rejnikom sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Naloga centra za socialno delo je, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom ter njegovo matično družino, pove sogovornica, pri čemer je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.
Med razlogi za namestitev otrok v rejništvo izstopajo različne zasvojenosti staršev (alkohol in druge substance) ter z njim povezan življenjski slog. »Delež otrok prihaja v rejništvo od staršev, ki so uporabniki psihiatrije, staršev, ki zaradi zaostanka v razvoju ne morejo skrbeti zanje, staršev s hudimi motnjami vedenja in posledično osebnostno neurejenostjo, včasih je lahko razlog tudi slabo zdravstveno stanje starša. Med razlogi so tudi nasilje v družini, spolna zloraba, smrt starša, umor ali uboj starša, odhod starša na prestajanje zaporne kazni,« pravi sogovornica s CSD.
In kdo lahko postane rejnik? »Vsaka oseba, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, kar podrobneje opredeljujeta Družinski zakonik in Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti. Vlogo vloži pri krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer pridobi tudi vse ostale informacije,« pravi Novak Metelko in doda še, da mora imeti oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo ter biti polnoletna. Rejnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb, ali oseba, ki živi s takšno osebo, oseba, ki ni poslovno sposobna, oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog, ali oseba, ki živi skupaj z osebo s pravkar opisanim ‘bremenom’.
Rejniških družin močno primanjkuje
V Sloveniji je bilo v decembru 2023 v rejništvo nameščenih 759 otrok, rejniško dejavnost pa je opravljajo 544 družin. Rejništvo za centre za socialno delo po Sloveniji še vedno ostaja zelo dragocena in pomembna oblika varstva in vzgoje otrok, ki lahko otroku na najbolj prijazen način zagotovi varnost, pripadnost in podporo takrat, ko mora zapustiti svoje domače okolje. A žal je rejništvo v krizi, saj močno primanjkuje družin, ki bi še bile pripravljene opravljati to delo, pravi Novak Metelko, zato je prav, da podpremo in damo priznanje vsem sedanjim družinam, ki so bile pripravljene odpreti vrata svojega doma za naše otroke. Na CSD Posavje trenutno spremljajo 23 otrok, ki živijo v 18 rejniških družinah v občinah Posavja in tudi širše po Sloveniji, od tega jih šest živi v sorodniških rejniških družinah (stari starši, teta, sestrična). Dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti ima v Posavju 17 rejniških družin, od tega jih je pet sorodniških.
Na CSD Posavje vse občane posavskih občin vabijo, da se oglasijo na centru za socialno delo v svoji občini, če bi jih zanimala rejniška dejavnost in bi bili pripravljeni v svoj dom sprejeti otroke, ki začasno zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v domačem okolju.
Z enega od srečanj za rejnike (foto: CSD Posavje)
Poleg redne dejavnosti se na CSD Posavje trudijo za rejniške družine občasno pripraviti tudi dodatne vsebine, ob katerih se lahko neformalno družijo. Tako so zanje oktobra lani pri lovskem domu na Raki organizirali piknik, konec novembra so na Enoti Krško že tradicionalno organizirali srečanje rejniških in posvojiteljskih družin mestne občine Krško, kjer jih je pozdravil župan Janez Kerin, saj srečanje že več kot dve desetletji finančno podpira MO Krško. Na Enoti Sevnica so se sodelujoči v sistemu rejništva decembra srečali na prednovoletnem srečanju. Delno finančno podporo za izvedbo programa je zagotovila Občina Sevnica. Da bi rejniško dejavnost predstavili širši javnosti, so na CSD Posavje v lanskem letu v sodelovanju z Integritas, Psihoterapija in svetovanje, Elizabeta Dornik Hribar, s.p. in ustanoviteljico Instagram profila Maminazgodba sodelovali na srečanju z naslovom Rejništvo od A do Ž. Predstavitve so se udeležili pari in posamezniki, ki jih rejništvo zanima, iz cele Slovenije. Na njem je svojo osebno predstavil tudi rejnik Igor Lesinšek iz Pišec, ki je v lanskem letu na državni ravni prejel priznanje za dolgoletno opravljanje rejniške dejavnosti.
Plavamo, utopimo se pa ne …
Igor Lesinšek izvaja rejniško dejavnost od leta 2007, ko sta z ženo Mihelo v družino sprejela prvega otroka. Kot pravi, je bila rejnica že njegova teta, zato je poznal ta koncept. Za rejništvo se je odločil, ker je želel svoj dom odpreti drugim otrokom, ki zaradi različnih okoliščin ne morejo živeti s svojimi starši, so zapisali v obrazložitvi za priznanje, sam pa dodaja še, da si je njegov takrat osemletni sin (danes že odrasel samostojni podjetnik) želel družbo pri igranju nogometa. Njihov prvi rejenec je bil tako 15-letni fant, s katerim ni bilo posebnih težav. Do sedaj je Lesinšek v svojo družino sprejel skupaj osem otrok, eno deklico – zdaj je stara 13 let – je tudi posvojil. Trenutno v družini v rejništvu bivata dva otroka. »Večinoma prinašajo s sabo žalostne zgodbe, tisti z dobrimi zgodbami so doma,« pravi rejnik, ki ves čas redno in vestno izpolnjuje obveznosti iz rejniške pogodbe, prav tako se redno udeležuje srečanj individualnih projektnih skupin. »Ampak ti otroci še vedno, ne glede na to, kako hudo je bilo doma, idealizirajo svoje starše, to je zanimivo,« dodaja. Z ženo sta v svojo družino sprejela otroke iz različnih družin, do njih pa pristopata s posebnim občutkom za njihove potrebe, inovativno iščeta nove, drugačne pristope za vsakega od otrok ter nadvse strpno tketa vezi s sorodniki, kjer je to le mogoče. »Imeli smo tudi enega fanta, s katerim ni šlo, sicer pa smo se z vsemi nekako ujeli. Plavamo, včasih tudi pogoltnemo kaj vode, utopimo se pa ne,« ponazori Lesinšek. Trudijo se, da so kot družina vedno zelo aktivni in otrokom omogočajo udeležbo na dejavnostih, ki otroke veselijo in tako krepijo njihovo samozavest. Rejenci so pri njih v povprečju pet let, potem se bodisi vrnejo nazaj k staršem bodisi gredo na svoje oz. se osamosvojijo.
Lesinšek izpostavlja dober odnos s socialnimi delavkami, s katerimi sodeluje, saj brez tega ne gre. Rejništvo je danes namreč drugačno kot pred 20, 30 leti, ko si »dobil otroka in je bilo to to«, kot pravi, danes pa je z njimi vendarle več dela, saj so se standardi precej spremenili in jih je treba voziti na razne terapije in skupine. »Ampak če se za to odločiš, gre. Konec koncev ti otroci niso kaj veliko drugačni od ‘naših’ otrok in jih moraš vzeti kot takšne, sicer nima smisla, da greš v te vode,« pravi nagrajeni rejnik in izpostavlja še pomen zaupanja. »Prvi fant, ki je prišel k nam, je prišel iz zavoda in smo mu dali ključe od hiše. Ni tako enostavno. Moraš znati oceniti otroka,« pripoveduje. Njegovi rejenci – nekateri ju z ženo kličejo mama in ata, drugi po imenu – tudi po zaključku rejništva čutijo, da je to lahko še naprej njihov dom in da so tu vedno dobrodošli, razumljeni, slišani, vse dokler bodo to potrebovali in želeli.
Peter Pavlovič
Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
