Arhivi Kategorije: Posavski Obzornik

Sandi Tršinar, podjetnik: Kdo bo pokrival strehe, če krovcev ne bo več?

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Petek, 18.08.2023    Rubrika: NOVICE Redakcija

Sandi Tršinar

Prekopčan Sandi Tršinar je že zelo mlad stopil na samostojno podjetniško pot in ustvaril v širšem prostoru eno najbolj prepoznavnih podjetij v dejavnosti, ki se je ravno ob letošnjih poletnih neurjih izkazala za nepogrešljivo – krovstvo. Ob prazniku kostanjeviške občine, v kateri tudi sam pušča močan pečat kot uspešen podjetnik, zaposlovalec in podpornik lokalnega okolja, smo ga povabili k pogovoru.

Za vami je že več kot 25-letna podjetniška pot (podjetje je bilo ustanovljeno leta 1996), lahko na kratko opišete, kako se je začela in razvijala, kateri so bili največji mejniki na njej?
 
Začel je pravzaprav moj brat že nekje leta 1991, 1992, nato sem dejavnost prevzel jaz, a že od začetka delava skupaj. Dejansko torej delamo že 30 let. Začeli smo ‘iz nule’, saj ima srečo tisti, kdor podeduje posel, material, orodje itd., kot bomo mi svojim otrokom, če bodo želeli nadaljevati. Počasi in postopoma smo se razvijali, smo pa res vse vlagali v firmo in si nismo privoščili nobenega luksuza, vikendov ipd. Na začetku sva bila le jaz, brat in dva pomočnika, nato smo se širili in zdaj nas je v podjetju 17 ali 18 z mano vred, med počitnicami pa imamo še nekaj fantov na počitniškem delu.

Razvoj je bil zelo zahteven, zlasti v prvih letih, konec 90. let, je veliko podjetij, za katere smo delali, propadlo ali šlo v stečaj in nismo dobili denarja za opravljeno. Dvakrat ali trikrat smo bili čisto na tleh, ampak smo se spet dvignili. Vedno pravim: ko greš s kolesom v hrib in nimaš dovolj kondicije, ne smeš gledati navzgor, kjer je cilj, ampak v tla in počasi riniti dalje, pa ti na koncu uspe. Sistem je dopuščal, da so lahko odpirali in zapirali d.o.o.-je, mi pa se tega nismo šli. Jaz imam od prvega dne isto telefonsko številko in zaenkrat nam kar gre, seveda pa to terja veliko dela.  
 
Danes ste eno največjih in najbolj prepoznavnih krovskih podjetij v širšem prostoru Posavja in Dolenjske. Kaj vas po vašem mnenju odlikuje in razlikuje od konkurence?
 
Naša prednost je v tem, da nas je dovolj, zato lahko, če je treba ali nujno, delo naredimo hitro, imamo tudi kar precej mehanizacije, imamo tudi CNC-stroje za razrez lesa. Poskušali smo iti naprej, da smo lahko korak pred drugimi v tem prostoru. Predvsem pa je pomembna kvaliteta, na tem res poskušamo vztrajati, tudi če to pomeni za kakšen evro dražje storitve. Če naredimo kakšno napako – kdor dela, tudi kaj zagreši –, se potrudimo, da ja takoj popravimo, pa da imamo na voljo dovolj materiala. Na trgu je veliko materiala, recimo strešna folija ali izolacija, ki je lahko cenovno zelo ugoden, a ni enako kvaliteten kot dražji. Tudi tu je tako kot, denimo, pri avtomobilih, lahko ga kupiš poceni ali pa dražjega, a ni enako kvaliteten.
 
Material, s katerim se največ ukvarjate, je predvsem les. Kje ga večinoma nabavljate oz. je res, da je domač les, kljub velikim gozdnim površinam premalo izkoriščen?
 
Naš les je v 99 % slovenski. Hrast je iz okolice, od Krakovskega gozda do Kapel, za smrekov les pa imamo pogodbe z žago Novo mesto, Savinjsko dolino, Velenjem … Dokler je možno, res poskušamo nabavljati domač les. Zaenkrat ga je na trgu dovolj, pride pa lahko tudi obdobje, ko ga ni, denimo v času korone. Ampak mislim, da je to pomanjkanje bolj ‘umetno’ in se izkorišča za dvigovanje cen, saj les vsak dan raste in se seka.

Gledamo na to, da imamo ves čas neko zalogo lesa in da pridemo na gradbišče pripravljeni. Zdaj, denimo, že pripravljamo les za gradnjo novega severnega mostu v Kostanjevici na Krki naslednje leto. 
 
Že dobro desetletje, od leta 2012, imate sedež podjetja v kostanjeviški obrtni coni, ki pa nekako ne zaživi, kot je bilo zamišljeno, kje vidite razloge za to?
 
To je bolj vprašanje za druge, občino … Tega raje ne bom komentiral. Po mojem manjka nekaj fleksibilnosti, ljudem je treba ponuditi zemljišče pod normalnimi pogoji, saj se potem itak plačuje nazaj preko prispevkov. Nekaj bo treba ukreniti v zvezi s tem.
 
V Kostanjevici se veliko govori o turizmu in kulturi, a brez gospodarstva seveda ne gre. Kje vi vidite možnosti za večji razvoj na tem področju?
 
Priložnosti vidim v malem in srednjem obrtništvu in podjetništvu, saj je prostora še dovolj. Samo s turizmom ne bo šlo, saj vidimo, da gostinstva skoraj nimamo več. Ne moremo se iti turizem, če nimamo ponudbe. Kamor koli po Sloveniji ali po svetu prideš, moraš plačati vsaj parkirnino, pri nas pa je vse zastonj in ob vikendih vse polno, za njimi pa ostanejo le smeti. Nekaj bi bilo treba od obiskovalcev, tudi na parkirišču za avtodome, pobrati, zdaj pa so tukaj po cel mesec, pa pri nas ne pustijo skoraj nič.
 
Pogrešate več podjetnosti in podjetniških idej na tem področju?
 
Zagotovo. Morali bi pri tem tudi kaj pomagati, ampak težko je nekoga prisiliti, naj nekaj ima, če ljudi ni volja. Manjka gostinska ponudba, ne morejo se ljudje, ki pridejo k nam z avtodom, vozit jesti v Šentjernej ali Krško …
 
Sodelovali ste in še boste pri obnovi lesenih mostov (čez Studeno, južni in severni, tercialski), kako pomembno je za vas, da ste del takšnih projektov v domači občini?
 
Lahko bi te mostove delali tudi drugi. Mi sodelujemo s podjetjem Rafael in če oni dobijo posel na razpisu, ga skupaj izpeljemo. Sami se ne moremo javiti na razpis, ker nimamo dovolj referenc, pa tudi ne bi šli v to, ker je zraven še veliko gradbenih del, česar ne delamo. Mi je pa v interesu, da so ti leseni mostovi kvalitetno narejeni in da bodo nekaj časa stali.
 
Izhajate s Prekope, ki je na skrajni meji med Posavjem in Dolenjsko. Kako ocenjujete kvaliteto življenja v teh krajih, ki so nekako razpeti med tema dvema regijama?
 
Ti kraji so zelo lepi in zanimivi, v njih imamo vse, od polj in hribov, od Krke za kopanje in Gorjancev za kolesarjenje, kolesarske steze, galerijo, jamo … Imamo res kvalitetno življenje. Sosednja občina Šentjernej je bolj industrijsko razvita, ogromno so naredili in k njim se je priselilo precej ljudi, vidi se, da obrtna cona nekaj pomeni. V Kostanjevici ne more biti tako velika, nekaj pa bi lahko bilo. Vsaka zaposlitev pomeni toliko in toliko davka, živijo lahko trgovci, gostinci in drugi. Če nihče nič ne dela, pa ni ničesar …
 
Pogrešate morda več sodelovanja med posavskimi in dolenjskimi občinami? Včasih se zdi, da je ta meja kar ostra …
 
Glede sodelovanja bi bolj točno lahko povedali na občini, ampak mislim, da kostanjeviška in šentjernejska občina kar sodelujeta, vem, da je župan kar v stiku z njimi. Tudi mi kar precej delamo v Šentjerneju in nas ta meja nič ne omejuje. To je kot meja s Hrvaško – če ljudje živijo skupaj, jih meja ne more razdvajati, tako kot je brez veze doma delati ograje med sosedi.
 
Regijsko identiteto oblikuje več stvari, tudi mediji. Kako v naši regiji vidite pomen časopisa, kot je Posavski obzornik?
 
Vsekakor pozitivno. Vsakdo že ve, da se vse seli na internet, vendar papir vzameš v roko, ko imaš čas, in ga v miru prelistaš. Tudi ko sem med ljudmi, se marsikdaj pomenimo o kakšni stvari, ki je objavljena v tem časopisu. Ne nazadnje je to zelo dober način, da izveš, kaj se dogaja v bližnji okolici.
 
V domačem okolju ste znani kot donator oz. sponzor številnim društvom in organizacijam. Zakaj se vam zdi pomembno, da podpirate njihovo delovanje, kaj vam to pomeni?
 
To je tako: ko enkrat daš, večkrat daš … Posebej rad podprem tista društva, kjer so poleg mladi, bodisi v športu bodisi v kulturi, da imajo neko motivacijo za delo. Fantje danes nimajo več vojske in se vsaj v športu lahko naučijo neke discipline. Pomembno se mi zdi, da nekaj živi in se dogaja. Včasih se zgodi tudi, da ti nekdo potem nikoli nič ne vrne in te to malo razjezi, ampak čez mesec ali dva jim spet dam … Poskušam dati vsem po nekem pravičnem ključu.
 
Sicer ste tudi sami aktivni v društvih, kajne?
 
Bil sem član že več društev, a sem zaradi poslovnih obveznosti ponekod odnehal. Še vedno sem aktiven pri gasilcih in lovcih, saj mi je lovstvo kar v veselje in hobi, rad imam naravo.
 
Pred že kar nekaj leti ste dobili občinsko priznanje Kostanjeviški zlatnik, sicer pa se gospodarstveniki/podjetniki redko znajdete med nagrajenci …
 
Pravzaprav jih niti ni tako veliko, da bi jih nagrajevali … Lahko bi sicer dali priznanje tudi kakšnemu manjšemu obrtniku ali podjetniku, ki se trudi. To je spet bolj vprašanje za tiste, ki o tem odločajo.
 
V letošnjem poletnem času imate najbrž polne roke dela zaradi odpravljanja posledic neurij in toče. Uspevate slediti povpraševanju?
 
Največja težava je, da se take stvari vedno zgodijo pred dopusti. Že prvi dan (v četrtek, 13. 7., op. a.) zvečer so se začeli klici, v naslednjih dneh je bilo po 200, 300 klicev dnevno. Ustavili smo vsa dela, ki niso bila nujna, nekateri so to razumeli, drugi niso. Imamo ogromno objektov v Krškem in okolici in odkrito povem, da smo šli najprej pomagat tistim, ki smo jim mi delali strehe, kolikor se je le dalo. Dobro je, ker imamo nekaj zalog stare opeke, ker se marsikatere ne dobi več, ostalo pa smo naročili iz Avstrije in Nemčije, kar je trajalo približno deset dni, zato smo nekatere objekte le začasno pokrili. V Krškem smo imeli 14 dni na terenu tri ekipe s tremi avtodvigali in še dodatnimi košarami, saj se je videlo, da smo skoraj ‘okupirali’ Krško. Naredili smo, kar se je dalo, nismo pa mogli vsega, saj ima vsak samo dve roki, poleg tega je tudi zelo nevarno delo. Včasih je lažje pokriti celo streho kot po celi strehi iskati in menjati poškodovano opeko, ki se še mimogrede lomi … Veliko škode se bo odkrilo šele pozimi, saj se mikro poškodbe zdaj še ne vidijo.
 
Kako pa je s kadrom?

Našega dela noče več opravljati veliko ljudi, ne le Slovenija, cela Evropa ima to težavo. Mi imamo vse fante iz domačega okolja, nimamo tujcev, ki jih je prav tako čedalje manj. Bomo videli, kako bo, če ne bo kadra, bomo pač zmanjšali obseg dela in ne bomo silili z glavo v zid. Na zavodu ni primernega kadra, v šolo za tesarja ali krovca že dolgo ni nobenega vpisa. Če tega kadra ne bo, bo cena dela zagotovo zelo narasla, medtem ko bo računalničarjem, ki jih je toliko, da hodijo eden po drugem, najbrž padla. Če boš hotel narediti ali zamenjati streho, boš pač moral plačati toliko, kolikor se bo komu zahotelo.
 
Ravno to sem želel vprašati: kmalu se znova začenja šolsko leto, nekateri že vedo, kam jih bo peljala poklicna pot, drugi (se) še iščejo. Katera znanja bodo po vašem mnenju v prihodnje iskana?
 
V prihodnosti bodo najbolj cenjeni poklici, ki zahtevajo ročna dela in spretnosti, poklicna izobrazba. Šolski sistem bo treba spremeniti in vanj vključiti več prakse, da bodo dijaki dobili konkretno znanje. Po gradbiščih vidim fante, ki so denimo prišli iz Bosne, pa so naredili dveletni ali triletni program gradbene šole, pa so danes delovodje na gradbiščih in imajo veliko znanja. Danes pa ni tesarjev, zidarjev, mizarjev, kovinarjev … Ko te stroke več ne bo, bo vsakemu, ki bo te stvari znal delati, cena narasla, saj ga bo iskalo pet delodajalcev. Včasih se je te poklice podcenjevalo, govorili so: kaj boš mešal malto, kaj boš po strehi hodil, to je za druge, ti se raje uči in boš delal kaj drugega. Večkrat pravim, da ni treba otroka siliti, naj hodi v šolo, večina bi jih lahko dobro delala s poklicno šolo, določen delež pa naj bo inženirjev, doktorjev ipd. Prav je, da se učiš, tudi na streho gre lahko inženir. Delati bo treba, ampak ne vem, kdo bo pokrival strehe, če krovcev ne bo več? Težava je po mojem tudi v tem, da se ljudi plačuje glede na izobrazbo, moralo pa bi se po znanju, spretnosti, sposobnosti in učinku.
 
Na začetku ste omenili otroke (sina in hčerko), ki sta se oba usmerila v gradbeništvo, kajne?
 
Tako je, hčerka je naredila srednjo gradbeno šolo in zdaj študira gradbeništvo, sin pa je tudi na gradbeni tehnični šoli. Zaenkrat sta oba vključena v delo podjetja in pomagata med počitnicami. Če bosta imela voljo, bosta prevzela podjetje, imata pa tudi druge možnosti. Dobiti službo jima ne bo problem, če bosta pridna, saj je po tem kadru veliko povpraševanja tudi drugje.
 
Kot podjetnik najbrž nimate zelo veliko prostega časa, ampak kako ga preživljate, ko ga imate?
 
Če bodo doma to prebrali, bodo rekli, da ni res (smeh). Če želiš biti uspešen podjetnik, moraš veliko delati. Včasih kdo reče, da si požrešen, ampak ne gre za to. Moraš pripraviti stvari, če imaš zaposlene ljudi, jim moraš vsak dan zagotoviti delo. Dopoldne delamo po gradbiščih, ker ljudje pridejo domov iz služb ob treh, štirih popoldne, pa se takrat začnejo še ogledi na terenu. Tako sem velikokrat cele dni v službi. Ampak poskušamo urediti tako, da smo ob sobotah prosti, razen ko delamo interventno, za nedeljo pa res gledam, da sem lahko z družino. Imamo tudi vinograd, tako da je naš prosti čas tudi delo v vinogradu, imamo tudi nekaj gozda, kjer je prav tako dela. Sicer pa rad tudi kolesarim in hodim, če je le čas, pa grem tudi ‘na jago’. Življenje na Prekopi mi zelo odgovarja, zelo se razumemo med sabo in smo povezani.
 
Peter Pavlovič

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Podaljšana zapora ceste v Sevnici; petkova elektrodela

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Petek, 18.08.2023    Rubrika: KRONIKA Redakcija

Simbolična slika iz arhiva PO

Komunala Sevnica obvešča, da bo zapora ceste Gubčeva – Dalmatinova – Bohorska ulica v Sevnici podaljšana za tri delovne dni, to je do 8. septembra.

Elektrodela 18. avgusta

Distribucijska enota Krško obvešča odjemalce električne energije, da bo danes, 18. 8., zaradi rednih vzdrževalnih del na elektroenergetskih napravah predvidoma v navedenih terminih prekinjena dobava električne energije na območju transformatorskih postaj (TP):

  • TP Podsremič – nizkonapetostno omrežje Trubarjeva ulica na Vidmu med 8. in 14.00
  • TP Kostanjevica zdravstveni dom – nizkonapetostno omrežje Hmeljska cesta med 8.00 in 14.00
  • TP Jerman Vrh med 8.00 in 14.00 in 
  • TP Artiče med 8.30 in 11.30.

Vir: ReCO Brežice

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

​Tradicionalno peš romanje radeške župnije z Brunka na Zaplaz

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Petek, 18.08.2023    Rubrika: PANORAMA Bralci pišejo

V ponedeljek,  14. avgusta 2023, to je na dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja, smo se romarji odpravili na naše že 13. t. i. Grozdetovo romanje na Zaplaz.

Zjutraj smo se v širši družbi župljanov zbrali pri sveti maši na Brunku, se pred odhodom na pot fotografirali pred cerkvenimi vrati, popili dobro kavo prijazne sosede (Hvala!), potem pa si na ramena naložili  nahrbtnike in se odpravili na 33 km dolgo pot. Letošnja skupina je štela enajst romarjev;  devetim iz naše župnije sta se pridružili romarici iz Sevnice.

BRUNK 2023

Po postanku na kmetiji v Leskovcu, kjer nas vsako leto obilno pogostijo (Hvala!), smo si na hribčku za cerkvijo ogledali novo pridobitev, smerokaz vseh okoliških vrhov. Na poti s hriba smo pričeli s prvo skupno molitvijo rožnega venca, vsak s svojim namenom v srcu. Hodili smo naprej, korak za korakom, med hišami in travniki, malo v hrib, pa naravnost in navzdol… in ko se je čas pomikal k poldnevu, smo prispeli v Šentrupert. Tam nas je župnik Jakob Trček pogostil s  hladno pijačo (Hvala!),  nas pospremil v njihovo cerkev, kjer smo zmolili opoldansko molitev in si ogledali na novo  urejeno zakristijo, nato pa zavili v gostilno na dobro kosilo.

IMG_5432

Na poti do Mirne smo se ustavili na Veseli gori, starem romarskem kraju dolenjskih župnij. V dvostolpni cerkvi s štirimi kupolami smo zapeli Marijino pesem in pot nadaljevali do naslednjega večjega postanka – kraja, kjer so našli mrtvo telo blaženega Alojzija Grozdeta. Ob molitvi (in letos tudi ob v tamkajšnjem gozdu neverjetno nadležnih komarjih), razmišljanju in opazovanju, pogovoru in tudi tišini smo premagovali še zadnjo tretjino poti do cilja.

Na Čatežu pred Domom Čebelica nas je naša zvesta podpornica pričakala s pijačo in prigrizkom (Hvala!) in ko smo izkoristili možnost osvežitve pod tuši (Hvala!), smo se odpravili do bližnje cerkve, kjer smo se pridružili procesiji na Zaplaz. Morda je prav to najlepši del našega romanja… dooolga procesija se v mraku, ob Marijinem kipu, s svečkami v rokah, v molitvi in petju vije v hrib in ravno ko se mrak prevesi v noč, prispe do romarskega cilja. Slovesno mašo, ki je bila v toplem poletnem večeru zunaj pred cerkvijo, je ob somaševanju več duhovnikov in apostolskega nuncija v Sloveniji, nadškofa Jeana-Marie Speicha, vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. Nagovor velike množice prisotnih je pričel takole: »Vsi smo tukaj, da praznujemo in poglobimo vero…«.

Z romanja se vedno vračamo z avtomobili, naši vozniki pridejo za nami (Hvala!). Kaj menite, ali je takšno romanje vredno truda? Zagotovo! Ali je zanj potrebno veliko kondicije? Manj, kot si mislite. Nasvidenje torej v sredo, 14. avgusta 2024, ob 7. uri, v cerkvi na Brunku. Upamo, da pridete tudi vi. Ne bo vam žal! :o)
 
Zapisala: Mateja Kovač
Foto: Mateja Kovač, Danica in Miran Prnaver  
 

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

KPŠ na dan solidarnosti pomagal na Koroškem

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Petek, 18.08.2023    Rubrika: PANORAMA Sporočilo

Na praznik solidarnosti smo se odpravili v Črno na Koroško, kjer je 41 srčnih prostovoljcev iz Posavja združilo moči in skupaj priskočilo na pomoč! Naš cilj je bil odpravljati in in pomagati pospraviti nastalo škodo po nedavnih poplavah. Skupaj smo dokazali, da s solidarnostjo, trudom in sodelovanjem lahko naredimo veliko!

Delali smo z vnemo, opremljeni z lopatami, metlami, rokavicami in veliko dobre volje.

Med delom smo poskrbeli za osvežitev in si privoščili pijačo ter prigrizek. S toplim kosilom so nas razveselili tudi hvaležni domačini. Pri delu smo se umazali, vendar je bil to majhen odmerek, ko smo videli, kako skupaj počasi vračamo naravi in kraju njun nekdanji sijaj. Na srečo na deloviščih, kjer smo sodelovali, ni prišlo do nobene nesreče. Del sodelujočih je bil namreč polovico dneva ravno na kegljišču, kjer je čez nekaj dni prišlo do zastrupitev, domnevno z ogljikovim monoksidom.

skupinska

Polni občutkov hvaležnosti in ponosa se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki ste se pridružili in prispevali k temu izjemnemu dosežku.

smeti

Hvala vsem, ki ste omogočili to čudovito sodelovanje! Skupaj gradimo močno skupnost, ki se zaveda pomena pomoči in podpore v težkih trenutkih.

Zahvaljujemo se pekarni Dean Klemenčič s.p. ter Ekstra bus, ki so priskočili na pomoč pri prevozu na Koroško.

Vir: Klub posavskih študentov

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Odziv gasilcev izjemen, ganljivih zgodb s terena veliko

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Petek, 18.08.2023    Rubrika: NOVICE Redakcija

Krški gasilci na terenu, Sandi Lekše levo

Med številnimi, ki v teh dneh nudijo pomoč tistim, ki jo po katastrofalnih poplavah najbolj potrebujejo, so seveda tudi gasilci, brez katerih si življenja enostavno ne moremo predstavljati. V velikem številu so se odzvali tudi gasilci iz Posavja in do zdaj odšli že v več konvojih na prizadeta območja, kjer so naleteli na težko doumljive prizore. Ko so se spet vračali, so bili ne samo prevzeti, ampak presunjeni, marsikatere situacije si bodo verjetno zapomnili kar za vse življenje.

Na prizadeta območja odšlo na pomoč že več kot 400 gasilcev iz Posavja

Gasilci iz Posavja so na pomoč po poplavah odšli v treh kontingentih oz. konvojih. Tri dni so pomagali prizadetim v Savinjski dolini, v občinah Polzela, Braslovče, Nazarje, Gornji Grad in Mozirje. Skupno je sodelovalo 360 gasilk in gasilcev s 83 vozili iz vseh treh gasilskih zvez (Krško, Brežice in Sevnica) v Posavju, je navedel regijski poveljnik Gašper Janežič. Mimogrede, če zraven štejemo še gasilce iz GZ Radeče in PGD Bistrica ob Sotli (oboji spadajo v celjsko gasilsko regijo), ki so se prav tako v lepem številu odpravili pomagat, je bilo do zdaj vpetih v pomoč krepko prek 400 gasilcev iz Posavja. »Na lokacijah smo izvajali črpanje s potopnimi črpalkami, čistili mulj in blato iz objektov, prali in odstranjevali poplavljeno imetje iz objektov,« je opisal njihovo delo. Kot regijski poveljnik je vesel tako velikega odziva gasilcev, bil je celo tako velik, da so morali na koncu zmanjševati ekipe zaradi samega vodenja in potreb, pa tudi že samo zaradi tega, ker je bilo treba hkrati tudi doma zagotavljati požarno varnost. »Gasilce GZ Brežice smo sicer v prvih dveh kontingentih pustili doma, ker so bile Brežice najbolj na udaru, kar se tiče poplav v Posavju, zato sva se s tamkajšnjim poveljnikom Darkom Leskovcem dogovorila, da gremo najprej samo krški in sevniški gasilci, nato pa so se v tretjem konvoju pridružili tudi še brežiški,« je še povedal Janežič.

20230807_103244

Poplave niso prizanesle niti avtomobilom.

Čeprav je poslanstvo gasilcev predvsem pomagati in posredovati v nesrečah, pa je v takem primeru skoraj nemogoče ostati ravnodušen. Poveljnik gasilske regije Posavje iz prve roke pove, da so ljudje, ki jih je naravna ujma tako prizadela, res ubogi. »Glede na razsežnost posledic poplav sploh ne veš, kje bi najprej začel s pomočjo,« je dejal in izpostavil zelo dobro sodelovanje z domačimi gasilci, ki so celotno stvar koordinirali ter jih vodili skozi vasi in po objektih. Med delom so z domačini tudi spregovorili kakšno besedo in po Janežičevem prepričanju ni drugega, kot da jim je treba pomagati. »Tamkajšnji župani, štabi CZ in občani so bili zelo veseli, da smo prišli, in so hvaležni za vsako sleherno pomoč iz naše regije. Prepričan sem, da če bi se kaj podobnega zgodilo pri nas, bi nam pa oni priskočili na pomoč. Ko imaš vse poplavljeno in ti celo odnese hišo, je dejstvo, da niti ne moreš normalno delati, poleg tega lokalni gasilci ne morejo biti na terenu noč in dan, saj so samo ljudje, zato je vsaka taka pomoč več kot dobrodošla,« je izjavil Janežič, ki dodaja, da so se stvari na terenu spremenile do te mere, da so glede na začetno pomoč, ki je bila resnično potrebna, že začeli zmanjševati ekipe gasilcev, tako da se zdaj bolj uporabljajo vozila z vodo, cisterne za samo pranje, ni več potopnih črpalk, samokolnic. »Na terenu je veliko drugih ljudi, zato je težko obvladati situacijo na lokacijah. Nekateri gasilci so šli pomagat kot posamezniki oz. prostovoljci tudi na dan solidarnosti. Če nas bodo še prosili, bomo brez pomislekov seveda še šli,« je še povedal.

366114618_3529125957372687_8825939117344155547_n

Postroj brežiških in sevniških gasilcev posluša regijskega poveljnika Gašperja Janežiča.

V občini Sevnica ob zadnjih visokih vodah sicer niso imeli veliko posredovanj predvsem zaradi izgradenj hidroelektrarn, ki so tudi ob teh visokih vodah ponovno obranile samo mesto Sevnica in ostale kraje ob sami strugi, je navedel Janežič. Edini objekti, ki so bili poplavljeni in ogroženi, so bili v Boštanju ob reki Mirni. »Preventivno smo napolnili 400 vreč s peskom in jih pripeljali na lokacije, kjer bi jih potrebovali. Tehnično smo posredovali na glavnem mostu čez reko Savo, kjer smo z gradbeno mehanizacijo odstranili plavje na enem izmed stebrov,« je pojasnil.

V občini Brežice je zaradi poplav vodotokov in meteorne vode na 78 lokacijah skupaj sodelovalo 25 gasilskih enot oz. 411 gasilcev s 84 gasilskimi vozili. Evakuiranih je bilo približno 2500 ljudi in 500 vozil iz Term Čatež. Porabljenih je bilo 3900 protipoplavnih vreč in 220 PVC-folij. Intervencije je vodil Štab operative GZ Brežice.

Odziv in solidarnost gasilcev izjemna

20230811_110213

Gasilca GZ Brežice med črpanjem vode

Eden od teh, ki so bili na prizadetih območjih, je tudi predsednik GZ Krško Sandi Lekše. Kot pravi, še niso niti dobro zaključili intervencije po neurjih s točo in spisali obsežna poročila, že so dobili obvestilo o tem, naj se pripravijo na možnost obsežnih poplav. »Moram reči, da če nas je toča po svojem obsegu precej presenetila, smo se vsi skupaj na poplave dobro pripravili. Zelo hitro je bil sklican tudi štab civilne zaščite, ki je skrbno spremljal stanje na terenu in ukrepal, kjer je bilo potrebno. Na srečo večjih posledic v mestni občini Krško ni bilo, saj se je protipoplavna zaščita, ki je bila narejena ob gradnji hidroelektrarn, izkazala za zelo zanesljivo. Imeli smo nekaj manjših posredovanj, kjer smo gasilci poskrbeli, da ob izlivanju reke Save ne bi prišlo do večje škode, npr. uspeli smo zaščititi in rešiti nogometno igrišče z umetno travo pri stadionu, da se ne bi ponovila zgodba izpred nekaj let, ko je bilo treba zamenjati in obnoviti celotno igrišče,« je dejal. Napovedi za te kraje so bile izjemno slabe z rekordnimi pretoki reke Save – na srečo pa se črni scenariji niso uresničili. »Tako so vsi naši gasilci, ki so se na posredovanja ob poplavah pripravili, ostali v stanju pripravljenosti, saj je bilo vsem jasno, da je samo vprašanje časa, kdaj nas bodo za pomoč zaprosile druge regije. In ko je do tega prišlo, sta bila odziv in solidarnost naših gasilcev izjemna!« Kot še navaja, so si pri delodajalcih uredili dovoljenja, nekateri so si vzeli celo dopust, da bi lahko odšli na pomoč, ko jih bo Gasilska zveza Slovenije (GZS) obvestila. Po nekaj začetne nejevolje, saj so iz GZS dobili obvestilo, da sprva potrebujejo zgolj 20 gasilcev iz GZ Krško, pripravljenih pa so imeli 100 ljudi, gasilska vozila in celo gradbeno mehanizacijo, je kasneje tudi to steklo, tako da je že v drugem konvoju na pomoč v Braslovče odšlo 77 gasilcev, v Mozirje pa kar 105.

365453251_689870466513806_8003676068549996707_n

Tudi radeški gasilci so imeli ob naraslih vodah kar nekaj dela.

Na plan so prišle zgodbe malih ljudi

Po Lekšetovih besedah je zgodb s terena veliko. V industrijski coni Polzela so se srečali z obrtniki in malimi podjetniki, ki so jih poplave ulovile povsem nepripravljene, saj po njihovih besedah Savinja naj ne bi prestopila utrjenih nasipov, a je na koncu poplavila tudi do tri metre visoko v pičle pol ure. Na njihovem območju je ostalo ujetih prek 300 osebnih vozil. Ljudje, ki so skušali pred vodo rešiti še kakšno stvar, so na koncu plavali do bližnjih streh, dreves, kandelabrov, da bi si rešili živo kožo, saj se je nivo vode tako hitro dvignil. Nek avtomehanik je vsa vozila v delavnici dvignil z avtodvigali visoko v zrak, pa jih je še vedno voda dosegla, zalila in uničila. »Naša ekipa je pomagala očistiti poslovne prostore družinskih podjetij z avtopralnico, gostinstvom, tiskarno. Ko smo zvečer odhajali, so nekateri s solzami v očeh nemo gledali za nami in tiho vprašali: a boste še prišli?« razlaga Lekše, ki omenja še eno zgodbo: »Blato smo skupaj čistili vsi. V sosednji poslovni stavbi smo slišali za zgodbo multimilijonarja, ki ima na morju svojo zasebno jahto. Tokrat je stal do vratu v blatu in pomagal čistiti tako svoje poslovne prostore kot pri sosedih. Ko niso mogli dobiti pomoči gradbenih strojev, je šel in kupil traktor, ki je zdaj na voljo tudi ostalim. Čisto vsak je torej pomagal na svoj način – po svojih najboljših močeh in zmožnostih.« V Malih Braslovčah je bilo poplavljenih 236 hiš – od nekaj centimetrov pa vse do drugega nadstropja. Ljudje so se pred vodo zatekli na podstrešja. »Tam srečaš zgodbe malih ljudi. Družina s tremi otroki, pred dvema letoma so vzeli visok kredit za prenovo hiše, ki je danes uničena. Hiša je zavarovana za vse vrste tveganj, samo za poplave ne, saj stoji ob reki Savinji. To so žalostne zgodbe,« pove Lekše. Na drugi strani pa, kot obenem izpostavi, »povsod, kamor prideš, ljudje odprtih rok, čeprav jim je voda vzela vse – ti skuhajo kavo in postrežejo nekaj za pod zob. Na drugi strani ceste avto koprskih registrskih oznak, ekipa Primorcev cel dan pomaga ljudem v Braslovčah čistiti hiše. Avto odprt, poln osvežilnih napitkov, vode pa tudi malvazije in refoška, zraven pa napis ’postrezi si sam’. Nekaj, kar človek v običajnih razmerah verjetno ne bi nikoli doživel.« In še en primer, ki si ga bo zapomnil: »Moški srednjih let, velik ljubitelj lego kock, zbiral jih je desetletja, zbirka je vredna vsaj 30 tisoč evrov, v šali reče: ’Vedel sem, da ne bi smel kupiti modela ladje Titanic, zdaj je že drugič potonila.’«

Brez močne podpore lokalne skupnosti ne bo šlo

Poveljnik GZ Brežice Leskovec sicer predlaga, da v občini vsi stopijo skupaj, enotno, ne kot vsaka organizacija za sebe, in kot občina pomagajo tamkajšnjim prebivalcem, da bo pomoč prišla do tistih, ki jo dejansko potrebujejo, in to v največjem možnem obsegu. Po videnem sodeč posamezna zbiranja niso potrebna, ker se zbirajo tudi take stvari, ki tam niso več potrebne, npr. hrana in pijača. »Tisto, kar ljudem ne moremo vrniti, pa so spomini, fotografije iz otroštva ipd., to je res žalostno,« priznava. Predsednik GZ Krško Lekše dodaja, da ko je vprašal enega od domačinov, kako naprej, je ta nemo skomignil z rameni, čez čas pa dodal: »Ko se ponoči voziš z avtom, tudi ne vidiš več kot 30 metrov, kolikor sežejo luči. Ampak za vsak prevožen meter se vidi meter dlje. Tako tudi mi. Ne vemo in ne vidimo, kako bomo zmogli. Preprosto bomo šli naprej – meter po meter.« Na splošno je bilo v zraku čutiti skupinski duh optimizma in solidarnosti, poudarja in še omeni: »Otroci stojijo ob cestah in mahajo gasilskim vozilom, ponekod so postavili transparente z napisi ’Hvala, gasilci!’ Nekaj, kar ti kot gasilcu zleze globoko pod kožo in se vtisne v srce. Nekaj, zaradi česar si ponosen, da si gasilec.« Po njegovem javnost dobro ve, kdo vedno priskoči na pomoč – gasilci. »Upam pa, da se na drugi strani tisti, ki gasilcem zagotavljajo financiranje opreme in vozil, zavedajo, da naša pomoč ni samoumevna. Da gasilci za svoje delo nujno potrebujemo primerno opremo in vozila. Seveda pa brez močne podpore lokalne skupnosti in tudi domačega gospodarstva ne bo šlo. Kar se tiče gasilskih vozil in opreme, upam, da se bodo po letih stagnacije tudi v GZ Krško stvari obrnile na bolje in da gasilci po zadnji zaključeni intervenciji ne bomo pozabljeni. Sam sem optimist in verjamem, da bo tokrat drugače!« zaključi Lekše.

DSC_3638

Danijel Frigelj

Danijel Frigelj, poveljnik PGD Veliki Obrež: Ko grem kot gasilec na intervencijo, seveda lahko pričakujem marsikaj. V tem primeru me je fasciniralo, ko sem videl domačine, ki so izgubili dobesedno vse, a so še vedno zelo prijazni, so nas postregli in bili vedno na voljo. Ko smo prišli in potem odhajali, so nam mahali, trobili in se od srca zahvaljevali. Ta njihova hvaležnost se me najbolj dotakne, me najbolj navdaja pri tem, da grem pomagat sočloveku, v takem primeru se zavem, zakaj sem gasilec. Najlažje je iti pomagat, in ko vidiš, kaj se je zgodilo, se zamisliš in zaveš, da smo ljudje majhni proti naravi. Upam, da bodo te posledice čim prej, še pred zimo, odpravili in vsaj za silo uredili, kajti določeni deli so še vedno dobesedno zasipani z lesom, kamenjem itd. Tudi gostoljubnost gasilcev v Mozirju je neopisljiva. In ko vidiš 80 let stare domačine, kako vozijo samokolnice, veliko med njimi je tudi objokanih in pretresenih, a vedo, da to morajo narediti, saj se zavedajo, da nesreča nikoli ne počiva, se zgodi, in če bodo čim prej sanirali, bodo prej izšli iz tega. To je treba doživeti, videti na lastne oči, tega se enostavno ne da kupiti z denarjem. Če bom še pozvan, bom šel takoj pomagat. Samo da lahko pomagam sočloveku in lahko potem mirno spim.

Pomagajo tudi poklicni gasilci

image_50422273

Krški poklicni gasilci so med drugim pomagali pri spremljanju konvojev mednarodne pomoči.

Kot nam je sporočil poveljnik gasilske operative PGE Krško Anton Starc, so bili preko podpore državnega štaba CZ aktivirani za pomoč pri spremljanju dveh konvojev mednarodne pomoči iz Bosne in Hercegovine, ki je bila sestavljena iz logistike, strojnikov in težke gradbene mehanizacije. »Spremstvo smo opravljali z Obrežja, preko Ljubljane do OŠ Rečica ob Savinji. 11. avgusta smo spremljali prvi konvoj z 12 osebami, štirimi osebnimi vozili in dvema kamionoma s težko gradbeno mehanizacijo, naslednji dan pa drugi konvoj v sestavi 15 oseb, dveh vozil, dveh majhnih tovornih vozil in štirih večjih kamionov z gradbeno mehanizacijo,« je pojasnil in dodal, da so se z URSZR dogovorili, da bodo poklicni gasilci posredovali ob pomoči, kjer je potrebna posebna gasilska oprema za nevarne snovi (npr. razna prečrpavanja maziv, naftnih derivatov, hidravličnega olja, dekontaminacija prostorov …). Po Starčevih navedbah predvsem nudijo pomoč PGE Celje, da razbremenijo njihove člane, ki so imeli v prvih dneh prek 100 intervencij samo z nevarnimi snovmi. V prihodnjih dneh bodo še nudili pomoč, če bo potrebna.

Trikrat več posredovanj krških gasilcev zaradi julijskih neurij

Po julijskih neurjih s točo, ki so največ škode povzročila v mestni občini Krško, je v devetih dneh na 160 intervencijah skupno posredovalo 22 enot PGD iz GZ Krško s 420 prostovoljnimi gasilci, na 303 lokacijah na območju MO Krško, kjer so opravili za 2547,5 ure dela, je navedel predsednik GZ Krško Sandi Lekše. »Za primerjavo naj povem, da imamo na nivoju zveze letno ponavadi od 50 do 70 posredovanj – tokrat pa smo dosegli trikratnik tega v pičlih devetih dneh,« je poudaril Lekše. Gasilci so v dneh po neurju s točo na terenu ljudem pomagali zasilno prekrivati strehe s folijo, zapolnjevati luknje v strehi s ’purpenom’ ter tu in tam zamenjati kakšen strešnik. »Bili smo soočeni tudi z željami ljudi, ki so mislili, da jim bomo gasilci zamenjali vse strešnike ali na novo prekrili streho, kar seveda nikakor nismo mogli izvesti. Izjemno težko je v tako kratkem času pomagati na več kot 300 lokacijah v občini. Ravno tako smo bili primorani zavrniti zasilno prekrivanje objektov, kjer ne živi nihče ali se uporablja zgolj kot počitniška hiša (vikend) ali gospodarski objekt, saj je bila prioriteta čim prej pomagati tam, kjer ljudje dejansko živijo, da jim voda ne bi prišla v stanovanja oz. hiše,« je pojasnil Lekše in omenil, da so bili prvič soočeni s situacijo, ko so morali natančno postaviti prioritete, kje in kako bodo najprej pomagali. Zato so včasih naleteli na nerazumevanje pri ljudeh, ki so od njih pričakovali, da bodo na razpolago za vse. Po Lekšetovih besedah se je tu pokazala tudi velika razlika med ljudmi v mestu in ljudmi na podeželju, kjer so se veliko hitreje organizirali tudi sami in si medsebojno pomagali. Predsednik GZ Krško se zahvaljuje za skupno dobro sodelovanje poklicnim gasilcem PGE Krško in še posebej Gasilski zvezi Brežice, ki je priskočila na pomoč z avtolestvijo. Lekše še pravi, da se je ob tej nesreči zelo dobro pokazal tudi vidik množičnosti prostovoljnega gasilstva. »Vse skupaj se je dogajalo ravno v času, ko je bila glavna sezona dopustov, soočali smo se z manjšim številom razpoložljivih ekip, na območjih, ki so bila najbolj prizadeta, so številni gasilci morali najprej poskrbeti za svoje premoženje, saj toča tudi njim ni prizanesla in tako niso mogli posredovati. Kljub vsemu pa smo uspeli zagotoviti dovolj ljudi, da smo na koncu uspeli zasilno sanirati vse, kar je bilo najbolj nujno in potrebno,« je še povedal.

Sicer pa smo iz GZ Brežice izvedeli, da je bilo na območju občine Brežice v julijskih neurjih 159 intervencij z namenom prekrivanja streh ter črpanja vode in odstranjevanja dreves, v katerih je skupaj sodelovalo 1034 gasilcev GZ Brežice. V Sevnici neurja s točo niso imeli, ampak orkanski veter, ki je odnašal in odkrival strehe ter podiral drevesa na območju Podgorja ob Sevnični, Podvrha in Trnovca. Gasilci so zaradi tega posredovali na 17 intervencijah, kjer so pokrivali strehe in odstranjevali drevesa, je v imenu GZ Sevnica navedel Gašper Janežič.

Rok Retelj, foto: GZ Krško, GZ Brežice, GZ Sevnica, PGD Radeče, PGE Krško

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 17. avgusta 2023.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Pehlivanian operna akademija v Brežicah z izvedbo koncertne različice Verdijeve opere La Traviata

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Četrtek, 17.08.2023    Rubrika: KULTURA Sporočilo

Maestro George Pehlivanian je z operno akademijo v Posavskem muzeju Brežice že tretje leto zaključil turnejo po slovenskih mestih. V torek, 15. avgusta 2023, so na gala poletnem koncertu izvedli Verdijevo opero La Traviata.

Operno predstavo so izvedli na prostem, pod paviljonom na grajskem dvorišču, v »koncertni različici«, kar pomeni, da so pevci na odru pred orkestrom, brez kostumov in scenografije, kot se to dogaja v operni hiši.

6a

Predstavo je spremljal orkester, ki je bil sestavljen posebej za njegovo poletno akademijo in ga sestavljajo najboljši mladi slovenski orkestrski glasbeniki. Orkestru so dirigirali štirje dirigenti: Tilen Draksler, Yi Yung Lee, Fu Yu Richard in Aleksandar Gutić. Koncertni mojster je bil Kristian Ilić

Vir in foto: PMB

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Balinarski turnir v parih za pokal Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Četrtek, 17.08.2023    Rubrika: Ostali športi Bralci pišejo

V soboto, 12. avgusta 2023, se je odvijal balinarski turnir v parih – za pokal Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn. Zbralo se je 20 balinarjev, torej 10 parov, vsi so bili domačini.

Turnir se je končal v poznih popoldanskih urah, ko je najboljšim dvojicam pokale predala predsednica Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn Irena Žarn. Prvo mesto sta dosegla Jože Gorenjc in Boštjan Lakner, pokal za drugo mesto sta osvojila Ida Mirtek in Darko Češnjevar, tretjega mesta pa sta se razveselila Franc Lekše in Vojko Češnjevar.

IMG20230812154348

Med potekom dogodka je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Po podelitvi pa so vsi udeleženci z veseljem nazdravili tudi s kozarcem penine.

A. C.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Balinarski turnir za pokal Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Četrtek, 17.08.2023    Rubrika: Ostali športi Bralci pišejo

V soboto, 12. avgusta 2023, se je odvijal balinarski turnir v parih – za pokal Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn. Zbralo se je 20 balinarjev, torej 10 parov, vsi so bili domačini.

Turnir se je končal v poznih popoldanskih urah, ko je najboljšim dvojicam pokale predala predsednica Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn Irena Žarn. Prvo mesto sta dosegla Jože Gorenjc in Boštjan Lakner, pokal za drugo mesto sta osvojila Ida Mirtek in Darko Češnjevar, tretjega mesta pa sta se razveselila Franc Lekše in Vojko Češnjevar.

IMG20230812154348

Med potekom dogodka je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Po podelitvi pa so vsi udeleženci z veseljem nazdravili tudi s kozarcem penine.

A. C.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Luka Zupanc debitiral na velikih tekmovanjih

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Četrtek, 17.08.2023    Rubrika: Ostali športi Redakcija

Luka Zupanc v tekmovalnem elementu

Na evropskem prvenstvu za starejše mladince in mladinke (U20), ki je potekalo v izraelskem Jeruzalemu, je poleg metalca kladiva Jakoba Urbanča nastopil tudi skakalec ob palici Luka Zupanc, član atletskega Viva kluba Brežice. 

Luka je na svojem debitantskem nastopu na velikih tekmovanjih s palico preskočil 485 cm in pristal na 27. mestu. Za preboj v finale je bilo potrebno preskočiti 505 cm, kar mu je v zadnjem poizkusu skoraj uspelo.

Zmago je slavil Italijan Simon Bertelli (540cm), drugo mesto je osvojil Švicar Valentin Imsand (540 cm), tretji pa je bil Turek Erdem Tilki (530 cm).

Luka je v letošnji sezoni że preskočil magično mejo 5 metrov, dosegel dve mednarodni zmagi in osvojil naslov državnega mladinskega prvaka. Jeseni ga čaka še nastop na balkanskem prvenstvu v Turčiji. 

“Evropsko prvenstvo v Izraelu je bila super izkušnja, ker sem prvič tekmoval na tako velikem tekmovanju. Spoznal sem atlete, s katerimi imamo podobne cilje in mi predstavljajo konkurenco, prav tako pa sem spoznal tudi slovenske atlete, s katerimi bomo v bodoče zastopali Slovenijo. Veselim se bodočih tekmovanj v skoku ob palici in novih osebnih rekordov,” je povedal po tekmovanju.

P.P./ vir: Viva klub Brežice

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Koprivniška noč namenjena zbiranju sredstev za gasilsko avtocisterno

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Četrtek, 17.08.2023    Rubrika: NOVICE Redakcija

Koprivniška noč je privabila več kot tri tisoč obiskovalk in obiskovalcev.

Tako kot pretekla leta je tudi letošnja, že osma Koprivniška noč v organizaciji PGD Veliki Kamen, ki je potekala na praznični avgustovski torek in s katero so obeležili tudi praznik KS Koprivnica, privabila lepo število obiskovalk in obiskovalcev od blizu in daleč.

V vročem avgustovskem popoldnevu se je prireditev se je prireditev pričela že s tradicionalnimi vaškimi igrami, v katerih je merilo moči šest ekip s po petimi tekmovalci. Ti so se pomerilli v petih različnih igrah. Na koncu je ekipa z Malega Kamna zasedla zadnje, šesto mesto, ekipa iz Podsrede si je priborili predzadnje, peto mesto, ekipa s Senovega je osvojila četrto mesto, ekipa iz Koprivnice je bila tretja, drugo mesto je pripadlo ekipi z Zdol, prvega mesta pa se je razveselila ekipa iz Čerenca.

KRAJEVNO PRIZNANJE JE PREJEL PETER PLANINC STAREJŠI

Koprivniska noc 2023 (11)

Skupine, ki so tekmovale v zabavnih vaških igrah, pred razglasitvijo rezultatov.

Pod velikim šotorom pri osnovni šoli, kjer je potekala razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in praktičnih nagrad ekipam, se je odvijala tudi slovesna podelitev krajevnega priznanja. Le-tega je predsednik KS Koprivnica Damjan Bogovič podelil Petru Planincu starejšemu iz Velikega Dola za dolgoletno aktivno sodelovanje, predanost in delo pri razvoju tako kraja kot krajevne skupnosti ter ob tem predstavil tudi nekaj projektov, ki so v izvajanju ali pa so še v načrtu. Med njimi je ureditev otroškega igrišča in sprehajališč ob gasilskem domu, pričela se bo gradnja novega mostu na Velikem Kamnu ter ureditev nekaterih cestnih odsekov v krajevni skupnosti. Letos so se v svetu KS Koprivnica tudi odločili, da bodo nekoliko izdatneje pomagali domačemu gasilskemu društvu pri nakupu nove gasilske avtocisterne, ki naj bi jo dobili še konec letošnjega leta.

Koprivniska noc 2023 (31)

Predsednik KS Koprivnica Damjan Bogovič je podelil letošnje krajevno priznanje delovnemu in prizadevnemu sokrajanu Petru Planincu starejšemu.

Navzoče je pozdravil tudi župan mestne občine Krško Janez Kerin, ki je v svojem govoru spomnil na pretekle dogodke s točo in poplavami ter omenil, da so ljudem na prizadetih območjih med prvimi priskočili na pomoč prav gasilci, zato jim je izrekel javno zahvalo. Krajankam in krajanom je zaželel prijetno praznovanje krajevnega praznika ter čestital nagrajencu za priznanje.

DOBRODELNA KOPRIVNIŠKA NOČ

Koprivniska noc, 15. 8. 2023 (13)

Za nepozabno Koprivniško noč so skrbeli poleg prizadevnih domačih gasilcev tudi številni prostovoljci in prostovoljke.

Letošnja Koprivniška noč, ki je privabila več kot 3.500 obiskovalk in obiskovalcev iz celotnega Posavja, Dolenjske, Kozjanskega in širše, je imela dobrodelen značaj – zbrana sredstva bodo namenili nakupu gasilske avtocisterne, katere vrednost je ocenjena na dobrih 320 tisoč evrov.

»Letošnje leto je bilo za nas posebno zahtevno, saj smo v začetku leta na intervenciji doživeli nesrečo, v kateri smo izgubili glavno intervencijsko vozilo. Kljub temu smo pokazali izjemno srčnost in vztrajnost ter se zavzeli za pomoč sočloveku tudi v preteklih dneh, ko smo pomagali ljudem ob poplavah in neurjih po Sloveniji,« je povedal predsednik PGD Veliki Kamen Gregor Sotošek in nadaljuje, da jim lahko pomagamo tudi tako, da jim s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo CISTERNA5 na 1919 namenimo 5 evrov ter se še zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu prireditve Koprivniška noč – vključno z nastopajočimi ansambli, obiskovalci, sponzorji ter mnogi prostovoljci, ki so tako ali drugače pripomogli k tako uspešni izpeljavi dogodka. »Skupaj smo ustvarili nepozaben dogodek, ki bo ostal v spominu še dolgo časa,« je zaključil Sotošek.

Za prijetne in sproščene trenutke sta v v nadaljevanju Koprivniške noči poskrbeli dve glasbeni zasedbi – NZA Jarica in Fehtarji.

S. R., foto: Natalija Vodopivec, Smilja Radi

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.