Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V včerajšnjem dopoldnevu se je sevniški župan Srečko Ocvirk skupaj z direktorico občineke uprave Jerico Lipec, vodjo oddelka za družbene dejavnosti Mojco Sešlar ter s sodelavkama iz kabineta župana Nežo Nemec in Jelko Tršinar ter  podžupanom Janezom Kukcem in direktorjem Javnega podjetja Komunala d. o. o. Sevnica Mitjo Udovčem v Šentjanžu srečal z duhovniki, ki delujejo v župnijah na območju občine Sevnica.

Vabilu na srečanje se je odzval tudi Rok Metličar, generalni vikar celjske škofije in dekan Dekanija Laško – Videm, ki obsega tudi posavske župnije (Artiče, Bizeljsko, Brestanica, Brežice, Dobova, Kapele, Koprivnica, Loka pri Zidanem Mostu, Pišece, Razbor pod Lisco, Senovo, Sevnica, Sromlje, Videm – Krško, Zabukovje in Zdole).

V KS ŠENTJANŽ ŠEST PODRUŽNIČNIH CERKVA

Rok Metličar, generalni vikar celjske škofije in dekan Dekanija Laško – Videm, in sevniški župan Srečko Ocvirk

Uvodni pozdrav je vsem zbranim na srečanju, ki se je pričelo v kulturni dvorani, namenil predsednik KS Šentjanž Boštjan Repovž. Ta je na kratko predstavil krajevno skupnost, ki je ena izmed večjih v sevniški občini in ima okoli 1400 prebivalk in prebivalcev. Poleg župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ima še pet podružničnih cerkva, medtem ko je cerkev sv. Križa na Velikem Cirniku del sosednje »fare« Šentrupert. V lanskem letu je KS Šentjanž v sodelovanju z Občino Sevnica in PGD Veliki Cirnik zgradila novo mrliško vežico, v kateri bo 17. marca letos potekal še slovesen blagoslov križa in opreme. »V naši krajevni skupnosti smo redko poseljeni in imamo kar veliko število cest, ki jih je treba vzdrževati, zato temu namenjamo največ denarja, na letni ravni to pomeni okoli sto tisoč evrov,« je predstavljal skupnost, v kateri deluje tudi 19 društev, ponosni pa so na osnovno šolo in še na marsikaj drugega.

OHRANJANJE SAKRALNIH OBJEKTOV

Šentjanški župnik Janez Cevec je nagovoril navzoče v farni cerkvi.

Sevniški župan Srečko Ocvirk se je zahvalil za dobro sodelovanje v dobrobit občank in občanov, župljank in župljanov. Ob tem je omenil hitro spreminjajoč se življenjski slog, ki vpliva tudi na delovanje verskih skupnosti v lokalnem okolju, v katerem je treba skrbeti tudi za ohranjanje nepremične kulturne dediščine. V ta namen Občina Sevnica vsako leto objavi javni razpis za sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov, kamor sodijo tudi sakralni objekti. Ti so v cerkveni lasti, a župan je poudaril: »Ne gre za cerkveno lastnino, gre za narodno dediščino.« Letošnji razpis bo objavljen 16. februarja.

NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA (NUSZ)

Skupinska fotografija na lično obnovljenem trgu s cerkvijo sv. Janeza Krstnika v ozadju.

Pomembna novost je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) tudi za sakralne objekte. Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča leta 2020 izdalo sistemska priporočila občinam o odmeri NUSZ tudi za objekte, namenjene opravljanju verskih dejavnosti. Občina Sevnica še ni spreminjala odloka NUSZ, zato nadomestila župnijam ni zaračunavala, vendar bo morala slediti omenjeni zakonski obvezi in zato bodo v prihodnjih mesecih stekli pogovori, kjer bodo uskladili določena razmerja. Župan je pojasnil, da župnije doslej niso zaračunavale nadomestila za pokopališča, čeprav so deli zemljišč v njihovi lasti. »Pokopališča so prav tako del naše kulturne dediščine in Občina Sevnica jih skupaj s Komunalo Sevnica prenavlja. V to vlagamo bistveno več, kot dobimo iz najemnin grobov,« je pojasnjeval v prepričanju, da bodo dosegli ustrezen dogovor.

POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST

Pogrebna in pokopališka dejavnost je na območju celotne sevniške občine, ki ima 19 pokopališč in 15 mrliških vežic, zaupana Komunali Sevnica, ki upravlja s poslovilnimi vežicami in poleg 24-urne dežurne službe izvaja tudi pogrebno dejavnost. Za izvedbo posameznega pogrebnega obreda je bistven dogovor med svojci oziroma naročniki pogreba in duhovnikom ob upoštevanju določil pokopališkega reda. »V občini je evidentiranih 4.072 grobov in vsako leto se na vsakem izmed pokopališč nekaj na novo uredi,« je dejal direktor sevniške komunale Mitja Udovč.

SMC, ORATORIJ IN SKAVTI

Župan je izpostavil uspešno delo Salezijanskega mladinskega centra v Sevnici ter pohvalil organizacijo oratorija v boštanjski župniji. Župnik Jože Kohek, ki ima v upravljanju župnijo Tržišče, je podal pobudo po ureditvi prostorov za tamkajšnje skavte.

RAZUMEVANJE IN SODELOVANJE DAJE DOBRE SADOVE

Za razumevanje in sodelovanje se je zahvalil generalni vikar celjske škofije in dekan Dekanija Laško – Videm Rok Metličar: »Delo duhovnika cenite in vsi čutimo, da delamo za isto stvar, za dobro ljudi in naj tako tudi ostane. Danes res ni več čas, da se ločujemo, da poudarjamo, kaj kdo smo, kaj kje imamo, kaj zmoremo … Takšno srečanje, kot je današnje, je ena najlepših praks v naši sinodi.«

Šentjanški župnik Janez Cevec je kot gostitelj v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika izpostavil število ljudi, ki se redno udeležujejo svetih maš – teh je bilo pred korono okoli 400, po koroni pa okoli 300. Spomnil je na Janeza Evangelista Kreka (1865-1917), duhovnika, politika, pisatelja in časnikarja, ki je rad zahajal v Šentjanž, kjer je imel prijatelja, župnika Ludvika Bajca. V Šentjanžu se tudi Janez Cevec dobro počiti že dobra tri desetletja.

S. R.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V Brežicah so, kot je že v navadi, dva dneva pred slovenskim kulturnim praznikom na osrednji občinski slovesnosti v organizaciji Zveze kulturnih društev Brežice podelili priznanja in odličja letošnjim enajstim nagrajencem s področja ljubiteljske kulture v brežiški občini. Podelili so dve častni priznanji, po dve zlati in srebrni odličji, bronasto odličje ter štiri priznanja ZKD Brežice za leto 2023.

Predsednik ZKD Brežice Jože Denžič je častni priznanji podelil Ignacu Slakonji (KUD Anton Kreč Čatež ob Savi) in Vinku Šebreku (Društvo Fotoklub Brežice in Društvo za oživitev mesta Brežice), zlati odličji sta šli v roke Aleksandru Rožmanu (KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi) in Nevenki Rušković (Društvo likovnikov Brežice), srebrni odličji sta prejela Marko Blaževič (Kulturno društvo Kapele) in Amir Tokić (KD Mešani pevski zbor Viva Brežice), prejemnica bronastega odličja je Vokalna skupina Aria (Kulturno društvo Zvezda Dobova), priznanja pa so si prislužili Mitja Hribar (Trobilna sekcija Trobsi, KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi), Diana Kosar (Kulturno društvo Drugi oder), Rok Libenšek (Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče) in Nastja Rajkovič (Plesno društvo Imani). Kot je pred podelitvijo navedel Denžič, je dobitnike priznanj in odličij na podlagi prispelih vlog določil UO ZKD Brežice skupaj z zunanjimi člani Mileno Jesenko, Dragutinom Križanićem in Francem Kenetom.

Podelitev častnega priznanja ZKD Brežice Ignacu Slakonji …

Predstavitev Ignaca Slakonje …

Ignac Slakonja, zborovodja in organist, je prve korake v igranju na orgle naredil kot dijak pri frančiškanih v Mariboru. Po vrnitvi je na Čatežu ob Savi prevzel vodenje moškega zbora, leta 1964 pa je že vodil mešani zbor. Dobrih pet let je krepil pevske vrste Moškega pevskega zbora PD Svoboda bratov Milavcev Brežice pod vodstvom Franca Baškoviča. Leta 1998 je bil pobudnik, da čateški mešani pevski zbor preraste v kulturno društvo, ki mu je nato skoraj desetletje tudi predsedoval. Od takrat je neomajen vir energije kulturnega življenja v kraju, saj skoraj ni prireditve, kjer ne bi zapeli »njegovi« pevke in pevci. Leta 2000 je postal tudi zborovodja Moškega pevskega zbora Slavček Velika Dolina, leta 2003 še Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Brežice, leto kasneje pa je prevzel mentorstvo Ljudskih pevk Žejno v domačem KUD Anton Kreč. Številčnost zborov iz različnih krajev, ki jih je vodil, ga je spodbudila k srečevanjem na skupnih prireditvah ter kulturnemu sodelovanju med društvi, skupinami in posamezniki. Je sicer samouk, kljub temu pa so nastopi njegovih pevskih zasedb na območnih revijah in koncertih skrbno pripravljeni. Šele po upokojitvi se je začel izobraževati tudi na glasbenem področju. Uspešno je opravil zborovodsko šolo in vokalno tehniko pri JSKD, pridobljeno znanje pa redno uporablja pri svojem delu, ki ga krasijo umirjenost, potrpežljivost in dobrosrčnost. Je prejemnik zlatega odličja ZKD Brežice za leto 2009 in oktobrske nagrade Občine Brežice leta 2011. Škofija Novo mesto mu je leta 2019 za 60-letno delo v cerkveni glasbi podelila najvišje škofijsko priznanje, odličje sv. Jožefa.

… in Vinku Šebreku

… in Vinka Šebreka

Vinka Šebreka je službena kariera vodila po različnih krajih, zato je v posameznih obdobjih deloval predvsem na Hrvaškem, ves čas pa je skrbel za stik in spremljanje dogajanja na področjih fotografije in ljubiteljske kulture tudi v občini Brežice. Zaradi njegovega širokega mednarodnega delovanja je brežiška fotografska kulturna krajina že desetletja drugačna in bogatejša. Predvsem po upokojitvi je postal nepogrešljivi sooblikovalec brežiškega fotografskega in ljubiteljskega utripa. S fotografijo se ukvarja že od dijaških let oz. od leta 1958. Je član Fotokluba Zagreb, Društva Fotoklub Brežice in Društva za oživitev mesta Brežice ter častni član šestih fotografskih klubov na Hrvaškem, v Sloveniji, Italiji in Romuniji. Med letoma 1974 in 1984 je bil predsednik Foto kino kluba Brežice in od 1997 do 2010 predsednik Fotokluba Zagreb. Je prejemnik več priznanj, med drugimi tudi priznanja Občine Brežice in male plakete Občine Krško. Za izjemne rezultate v fotografskih in drugih društvih je prejel več visokih republiških odličij in društvenih nagrad ter številna strokovna priznanja, plakete in pohvale. Udeleževal se je številnih fotografskih natečajev na vseh celinah. Bil je član žirij na številnih klubskih domačih in mednarodnih natečajih in razstavah.

Prejemniki priznanj in odličij (manjka na slovesnosti odsotni Rok Libenšek) z županom, predsednikom ZKD Brežice in slavnostno govornico

V svoji bogati fotografski karieri je doma in po svetu sodeloval na več kot 100 skupnih razstavah in na 90 žiriranih mednarodnih razstavah izrazne (umetniške) fotografije. Za njim je več kot 40 samostojnih avtorskih razstav v Sloveniji, Italiji, Angliji, Indoneziji, Avstriji, Romuniji, Indiji, na Hrvaškem, Madžarskem in Japonskem. Veliko časa je posvetil tudi fotoreporterski dejavnosti in fotografskemu delovanju v brežiški občini in Posavju. Bil je med ustanovnimi člani Društva Fotoklub Brežice, kot član Društva za oživitev mesta Brežice pa s svojo strokovnostjo dopolnjuje raznoliko aktivnost društva. Ravno skozi aktivno delovanje v obeh društvih je v zadnjih desetletjih pustil velik pečat v občini Brežice. Njegove razstave v Brežicah, kot so npr. Tik ob morju (2017), Zgodbe o konjih in ljudeh (2020–2021) ter zadnja Tempus fugit (2023–2024), ga predstavljajo kot tehnično dovršenega fotografa z izjemnim čutom za pripoved in odnos z gledalcem. Njegove fotografije pritegnejo, srečanje z njim pa ponuja obiskovalcem in drugim fotografom nove vpoglede in znanja.

Avšič Bogovič: Bistvo kulture je njena trdoživost

V imenu nagrajencev se je zahvalil Amir Tokić.

Slavnostna govornica na slovesnosti poslanka v DZ mag. Nataša Avšič Bogovič je v nagovoru med drugim navedla, da umetnost oz. kultura namreč edini skozi zgodovino, in to nenehno, opredeljujeta »poseben in samosvoj« obraz Slovencev in nas določata kot ponosen narod. Kultura nam je tudi dala državo in s tem status nacije, ima pa tudi moč, da nas v prihodnje naredi še boljše državljanke in državljane, boljše ljudi, je dejala in nadaljevala, da smo kljub temu Slovenci v preteklosti nemalokrat mačehovsko ravnali s svojo kulturo, pa čeprav nas je ta vedno znova branila pred izginotjem v evropskem ali svetovnem morju velikih narodov. »Oblastniki so jo vsake toliko časa želeli vpreči v svoj ideološki stroj ali pa jo v svoji zameri, ker ni sledila njihovim željam in ambicijam, potisniti na obrobje družbenega prostora. A nikoli doslej jim to ni uspelo za stalno oz. v celoti in jim zagotovo tudi v prihodnje ne bo. Bistvo kulture je namreč prav njena trdoživost, ki jo pod političnimi pritiski naredi še močnejšo, vitalnejšo in ustvarjalnejšo,« je povedala Avšič Bogovič.

Klemen Slakonja je bil v vlogi povezovalca …

Po njenih besedah je pri tako majhnem narodu, kot smo Slovenci, zato kultura bistvenega pomena in nezamenljiva s kakršnim koli približkom po meri ‘nekulturnih’. »Ob tem je treba nujno opozoriti, da kultura ni dobičkonosna dejavnost, ki bi jo lahko prepustili krutosti trga – zlasti ne tako majhnemu trgu, kot je slovenski. Tržne ranljivosti umetnosti se zavedajo tudi večji narodi od nas. Kulturi tudi v času najhujše gospodarske krize ni mogoče očitati, da po nepotrebnem odžira denar, ne na ravni države in ne v lokalnih skupnostih. Še na nekaj velja opozoriti – v zgodovini človeštva so izginili tudi večji narodi, ki so imeli svoj jezik, svojo literaturo, svoje slikarje in skladatelje. Naj nam bo to v opomin in spodbudo, saj smo Slovenci kot majhen narod še posebej ranljivi,« je povedala in dodala: »Slovenska kultura je bila, je in mora živeti tudi v prihodnje. Kot si leta 1990 nismo mogli prav dobro predstavljati, kako bo na našo kulturo vplivala težko pričakovana osamosvojitev Slovenije, tako tri desetletja kasneje nismo mogli v celoti razumeti, kako bo na slovensko kulturo vplivala pandemija, ki je za trenutek celo ustavila umetnost v javnem življenju. A če smo pred tremi desetletji upravičeno delili navdušenje in evforijo, optimizem in stoletne sanje, nam je tri desetletja kasneje zaradi pandemije pretil vrtinec strahu, negotovosti in apatije, ki nam ni dal zadihati s polnimi pljuči. Vendarle pa naša kultura tudi v najbolj kritičnih časih nikoli ni izgubila sape, živi in ostaja.«

… in pevca s svojo skupino Small Band.

Po besedah Avšič Bogovič velja neomajno verjeti v trdoživost, vztrajnost in pogum kulture, kulture miru, saj »kultura povezuje posameznike in skupnosti, bogati siromašne in ohranja narodovo trdoživost«. Ob tem se je vprašala, ali res vsak izmed nas in kot celotna družba naredimo dovolj, da kulturo osmišljamo in negujemo, jo ohranjamo za naslednje generacije. »Prav kulturni praznik je posebej primeren čas za raznolik razmislek in je tudi priložnost, da rečemo: ’Hvala vam, dragi ustvarjalke in ustvarjalci, umetnice in umetniki, da tudi v Brežicah kultura živi in se ohranja, izkazuje željo po razvoju, po še večji prepričljivosti, je ponosna in samozavestna. In to iz generacije v generacijo Brežičank in Brežičanov.’« Brežiška poslanka je še omenila, da v brežiški občini umetnost oz. kultura nikoli nista zastali, »tudi takrat ne, ko so Brežice preletavala agresorska vojaška letala, ko so se naši prijatelji, znanci in sosedje borili za samostojno Slovenijo. Tudi nista zastali, ko je pandemija kruto ustavila javno življenje. Umetnosti in kulture, želje po novih spoznanjih pač ni mogoče ustaviti. Ustvarjalci in ustanove tlakujejo pot naše kulturne prepoznavnosti že stoletja. V iskanju brežiške kulturne identitete je verjetno še veliko novih priložnosti, a dejstvo je, da smo lahko zaradi svoje odprtosti in svetovljanstva, zaradi svojih nazorov, ki po širini presegajo marsikatero velemesto, prav vsi občanke in občani skozi kulturo v sožitju z našim mestom in povezani med seboj.« Po njenem se tudi lokalna skupnost tega v polni meri zaveda. Zato je prepričana, da bodo še naprej vztrajali pri oblikovanju takšnega družbenega okolja, ki bo naklonjeno kulturi in ustvarjalnosti.

Županova pričakovanja glede gradu Pišece

Pozdravni govor je imel brežiški župan Ivan Molan, ki je izpostavil, da so v občini še posebej ponosni na ustvarjalnost društev s področja kulture, ki ustvarjajo utrip po vseh krajih občine. »Na občini se dobro zavedamo vloženega dela in truda v delovanje društev, ki pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, identitete, povezovanja ljudi, oživljanja krajev in tudi promocije naše lokalne skupnosti. Zato občina preko javnih razpisov sofinancira programe in delovanje društev. Tako zagotavljamo sredstva za ljubiteljsko kulturo, programe redne dejavnosti društev, vzdrževanje kulturnih spomenikov lokalnega pomena in druge programe na področju kulture,« je dejal Molan in še omenil, da v letošnjem letu načrtujejo obsežno obnovo Doma kulture Brežice, da od države pričakujejo, da bo delno obnovljen grad Pišece razvijala kot kulturno in turistično destinacijo, omogočala javnosti dostop do gradu in vanj umestila vsebine, ki bodo gradu kot kulturnemu spomeniku in kraju dale živost. Ob tej priložnosti je izrekel posebno zahvalo Zvezi kulturnih društev Brežice, ki po njegovem uspešno pomaga, povezuje in usklajuje delo društev.

V imenu vseh nagrajencev se je zahvalil Amir Tokić, ki je poudaril, da si svojega delovanja ne znajo predstavljati brez ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja, »ki je organski del našega vsakdana in se mu z velikim veseljem in vso predanostjo redno posvečamo«.

Povezovalec slovesnosti je bil brežiški rojak Klemen Slakonja, ki se je v veznem besedilu s prebiranjem pesniških del osredotočil na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v zadnjem delu pa se predstavil še glasbeno s svojim Small Bandom. Slovensko himno so na začetku zapeli članice in člani Mešanega mladinskega pevskega zbora Gimnazije Brežice ob spremljavi godalnega kvarteta v sestavi Lucija Jakhel (violina), Katarina Petrič (violina), Aneja Arh (violina) in Benjamin Ferk (violončelo), pod mentorstvom Dejana Jerončiča in Simone Rožman Strnad.

R. R.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Sinoči se je v Kulturnem domu Krško v organizaciji Zveze kulturnih društev Krško (ZKD), krške Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Mestne občine (MO) zvrstila proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na slovesnosti, na kateri je bilo ustvarjalcem za vidne dosežke na kulturnem področju podeljenih 14 bronastih in štiri srebrne Prešernove plakete, je spremljajoči kulturni program izvedel Policijski orkester, letošnji slavnostni govornik pa je bil režiser in scenarist Damjan Kozole.

Uroš Brezovšek

Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo interakcijo z drugimi, komunikacijo v različnih jezikih in vrstah sporazumevanja, predvsem pa povezovanje, je dejal v uvodnem nagovoru zbranim obiskovalcem proslave in kulturnim ustvarjalcem predsednik ZKD Uroš Brezovšek: »Ni lepšega, kot stati na odru in uživati odzivnost publike, spremljati obiskovalce razstav, ki komentirajo tvoje razstavljeno delo ali prebrati oceno tvojega ustvarjanja v reviji, časopisu, obrazložitvi žirije,« župan MO Krško Janez Kerin pa je poudaril, da se ob kulturnem prazniku zavedamo, da kultura ni le nekaj, kar opazujemo od daleč, temveč je del naše identitete in spodbuda za podporo kulturi v prihodnosti. »Skupaj lahko ustvarimo okolje, kjer se umetnost in kultura razvijata, kjer se mladi talenti lahko uveljavljajo in kjer se spoštujejo vse oblike ustvarjalnosti.« Zbranim, v prvi vrsti pa letošnjim Prešernovim nagrajencem, za katere je pripravil sprejem že pred uradnim delom proslave, pa je dejal, da lahko njihovo ustvarjanje služi vsem v navdih: »Z vzornim sodelovanjem in ustvarjalno energijo dokazujete, da je to prava pot rastoče in razvijajoče se družbe,« pri čemer je še izpostavil, da kakovost življenja v občini raste tudi zaradi njihovega kulturnega ustvarjanja.«

Janez Kerin

K slavnostni besedi so letos soorganizatorji kulturne proslave povabili krškega rojaka, režiserja in scenarista Damjana Kozoleta, ki je do sedaj posnel že več 30 celovečernih ter dokumentarnih filmov in za svoj ustvarjalni opus prejel že več kot 40 prestižnih nagrad na domačih in tujih filmskih festivalih. Kozole je uvodoma poudaril, da se, kljub temu da se je iz Krškega odselil leta 1984, še vedno počuti kot Krčan, saj je v tem mestu preživel mladost, se formiral, v njem posnel dva najbolj odmevna celovečerna filma in ima tu še vedno sorodnike. Lepi spomini ga vežejo tudi na samo dvorano kulturnega doma, v kateri je obiskoval kino predstave in prireditve, pred dobrimi desetimi je v njej režiral tudi osrednjo slovensko proslavo v počastitev dneva reformacije, za umetnost in kulturo pa dejal, da sta kot zrak: »Umetnost nam pomaga razumeti stvarnost in osmisliti prihodnost. Umetnost mora biti človekova potreba, kot je bila že od pračloveka dalje,« in pozval prisotne, da obiskujejo razstave, gledališke in kino predstave, kino, berejo dobre knjige predvsem slovenskih avtorjev, kupujejo slike, grafike in kipce kakovostnih in živih avtorjev: »Ti potrebujejo vaše občudovanje in pomoč, ne mrtvi umetniki. In mislim, da je 8. februar v resnici impulz, ki nas mora še dodatno spodbuditi, da živimo kulturo celo leto.« Ob tem je še med drugim poudaril, da imam Krško dobro razvito kulturno

Damjan Kozole

infrastrukturo in razvejano ljubiteljsko kulturo in da ni le širše poznano po jedrski elektrarni, temveč se ga v umetniških krogih, v katerih se giblje, povezuje tudi s filmom: »V bližini hotela so nastali zametki nečesa, kar se imenuje filmska produkcija, ki uči mlade, kako se delajo filmi. V Krškem imamo tako rekoč šolo filma, sem prihajajo priznani režiserji, uspešni slovenski in tuji mentorji in tudi sam sodelujem z njimi.« Na tem mestu je izpostavil tri Krčane, ki so se uveljavili v slovenskem in mednarodnem prostoru, režiserja in režiserko Žigo Divjaka in Katarino Rešek – Kukla ter montažerja in profesorja na AGRFT Matica Drakulića: »Neverjetno število uspešnih ljudi za tako majhno mesto, in vsi so pot začeli v Luksuz produkciji Krško. S tem Krško postaja poleg Ljubljane, v kateri so hočeš nočeš skoncentrirane vse institucije, na račun Luksuz produkcije generator in center slovenskega filma. Zgodba o Luksuz produkciji je zgodba o tem, kaj vse je mogoče, če imaš dobro idejo, vztrajnost, pogum. Želim si, da bi bilo mogoče Krško v prihodnje še večkrat slišati v besednih zvezah, povezanih z umetnostjo.«

14 bronastih, štirje srebrni Prešernovi nagrajenci

Pihalni orekester policije

V nadaljevanju sta Uroš Brezovšek in Janez Kerin podelila 18 Prešernovih plaket. Bronaste Prešernove plakete so prejeli: Kristina Virant Krmelj za angažiranje na gledališkem področju (KD Svoboda Brestanica), Milena Mraović za likovno ustvarjanje in prejetih vrsto priznanj na različnih razstavah (Društvo likovnikov Krško OKO), Tone Troha za več kot 40 let igranja v Pihalnem orkestru Krško in Big bandu Krško (Big band Krško), Mateja Gačnik Miklavž za ustvarjena dela na področju likovne, fotografske, video in filmske umetnosti (KUD Liber Krško); Gašper Rodman za dolgoletno tehnično podporo in ostalo angažiranje pri dramskih predstavah, Dimitrij Sobotič (v odsotnosti) pri aktivnostih folklorne skupine in za mentorstvo mladim plesalcem folklorne sekcije DKD Svoboda in Karmen Perme za pevske nastope, interpretacije proznih in poetičnih tekstov in uprizorjene gledališke vloge (vsi DKD Svoboda Senovo); Nina Babič za vrsto odigranih gledaliških likov v dramski sekciji, Slavica Koprivnik za ustvarjanje in aktivno vlogo in mentorstvo v ročnodelski sekciji, Anton Hruševar za fotografsko in video dokumentiranje prireditev v društvu in izven njega in Gašper Marinčič (v odsotnosti) za tehnične izvedbe in druga dela pri organizaciji prireditev (vsi KD Leskovec pri Krškem) ter Eva Rolih (v odsotnosti) za pomoč pri ustvarjanju gledaliških predstav in režiji, Jasmina Sanda (v odsotnosti) za vodenje predstav, promocije sekcije društva in povezovanje članov ter Klemen Štih za prizadevno delo pri soustvarjanju in izvedbi predstav ter za vodenje tehnične ekipe (vsi zadnje navedeni Društvo Mali Petelin, Mali Kamen).

Na podelitvi prisotni prejemniki priznanj z županom, predsednikom ZKD in slavnostnim govornikom

Srebrne Prešernove plakete so prejeli Uroš Brezovšek (KD Svoboda Brestanica), Branka Benje (Društvo likovnikov Krško OKO), Marjan Starc (Big band Krško) in v odsotnosti Rok Sanda (Društvo Mali Petelin, Mali Kamen). Benje likovno ustvarja od leta 2004 dalje, leta 2011 pa se je pridružila Društvu likovnikov Krško OKO, ki ga od leta 2016 dalje tudi vodi kot predsednica. Kot ustvarjalka je do sedaj sodelovala pri več kot 100 skupinskih kiparskih in slikarskih razstavah, se petkrat samostojno predstavila z razstavo unikatne keramike, velik izziv pa ji predstavlja oblikovanje namiznih svetilk, ki jih je poimenovala ’Lučke’. Leta 2020 je prejela zlato priznanje na republiški tematski razstavi v organizaciji JSKD na temo Oblo in oglato, za ustvarjanje unikatne keramike pa je leta 2010 prejela tudi certifikat Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Marjan Starc je svojo glasbeno pot začel kot učenec trobente pri prof. Dragu Gradišku in se leta 1984 vključil v Pihalni orkester Djuro Salaj, danes Pihalni orkester Krško. Kot uspešen trobentač je kmalu postal tudi član Bbig banda, ki je deloval v okviru orkestra, leta 1993 pa je postal tudi član tedaj ustanovljenega Simfoničnega orkestra GŠ Krško. Kot član komornih zasedb Pihalnega orkestra Krško in kot solist v vseh treh zasedbah je tako na nastopih kot tekmovanjih prispeval k največjih dosežkom domčaih orkestrov na nastopih v Slovenijiin tudi v tujini, med katerimi izpostavljamo srebrno priznanje pihalnega orkestra na svetovnem prvenstvu v Španiji in zlato plaketo na mednarodnem tekmovanju na Nizozemskem, pri projektih Big banda Krško All stars in in Depeched ter pri glasbeni drami simfoničnega orkestra GŠ Vražje dekle.

Uroš Brezovšek je že kot mladenič kazal ljubezen do slovenske besede in na nastopih navduševal občinstvo z interpretacijami poezije in proze, za čistost slovenskega jezika pa je navduševal učence tudi kot učitelj na Srednji šoli Krško, blanški osnovni šoli in kot mentor prostovoljcev ter programov Zveze prijateljev mladine Krško. Član KD Svoboda Brestanica je postal že v gimnazijskih časih in na odrskih deskah prepričljivo upodobil vrsto vlog, med drugim v celovečernih igrah Pacienti, Ti nori tenorji, Dama iz Maxima in nenazadnje Notburga. Sodeloval je v dramatizacijah dogodkov iz bogate preteklosti Rajhenburga, kot so Rajhenburški rebeli, Začetki šolstva, Špičasta sprava, predstavil pa se je tudi v vlogi Adama Bohoriča v filmu, ki ga je društvo posnelo ob Bohoričevi 500-letnici rojstva. Obenem je tudi član Mešanega pevskega zbora Viva Brežice od njegove ustanovitve dalje. Leta 2015 je bil Brezovšek izvoljen za podpredsednika, leta 2016 pa za predsednika Zveze kulturnih društev Krško.

Pisatelj in režiser Rok Sanda se je srečal z gledališčem že v rani mladosti na Senovem, leta 2014 pa s somišljeniki ustanovil Društvo Mali petelin, v katerem ustvarjajo lastno produkcijo gledaliških iger in filma. Kot režiser, pisatelj in scenarist se je podpisal pod vse produkcije društva; od inovativnih filmskih projektov, kratkega filma iz leta 2014 Gastarbeiter do vrste izvrstnih gledaliških predstav, kot je komedija in farsa z naslovom Ograja iz leta 2023. S predstavami je gostoval na številnih odrih po Sloveniji. Prvi resnejši preboj je Sanda dosegel leta 2016 s svojo drugo gledališko režijo Ikarus, ki je bila nagrajena z Matičkom za najboljšo predstavo na 55. Linhartovem srečanju, sledila je nominacija za Grumovo nagrado z istoimenskim dramskim besedilom leta 2017, nakar je prejel novo nagrado za gledališko predstavo Feniks na 56. Linhartovem srečanju. Za svoje ustvarjanje na področju gledališke umetnosti je v letu 2019 prejel zlati znak JSKD Slovenije in posebno priznanje Občine Krško za posebne dosežke.

Odostnim prejemnikom na podelitvi bodo priznanja izročena naknadno. Uradni del programa, po katerem je sledilo tradicionalno druženje obiskovalcev s prejemniki priznanj ob pogostitvi, je povezovala Petra Rep Bunetič, izvrsten instrumentalni program pa je izvedel protokolarni in koncertni Policijski orkester, ki ga od leta 2014 dalje vodi skladatelj in dirigent Nejc Bečan. Orkester v polni zasedbi ali komornih sestavih opravi po 300 nastopov na leto.

B. M.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.