Avtor tega prispevka je Občina Brežice. Vabljeni k branju Občina Brežice »
Nagrajenki iskreno čestita Občina Brežice, ki se zahvaljuje tudi veliki podpornici prof. dr. Veri Smole in dr. Mojci Nidorfer, predsednici komisije za Toporišičeva priznanja. Zamisel za Toporišičevo priznanje so predlagali v programskem odboru Toporišičevega leta, finančno ga je podprla Občina Brežice.
Toporišičevo priznanje
Na Oddelku za slovenistiko so skupaj s Centrom za slovenščino uresničili pobudo, da bi podeljevali priznanja na področju slovenistike, poimenovana po akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču. Pobuda je bila dana v času Toporišičevega leta, v okviru programskega odbora Toporišičevo leto, v okviru Oddelka in Centra pa so l. 2021 sklenili, da se vsako leto podelili Toporišičevo priznanje in tri Toporišičeva priznanja za izjemen študentski dosežek. Priznanja lahko prejmejo tako slovenisti v Sloveniji kot tudi po svetu, saj je bilo delovanje profesorja Toporišiča vedno tesno povezano s slovenistikami na univerzah po svetu.
Senat Filozofske fakultete je potrdil Pravilnik, razpis so objavili 14. 10. 2021, priznanja pa so prvič podelili 4. 7. 2022. Dekan Filozofske fakultete je v juniju 2021 imenoval strokovno komisijo za podelitev priznanj, ki jo sestavljajo predstavnika Oddelka za slovenistiko red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič in red. prof. dr. Hotimir Tivadar, predstavnici Centra za slovenščino kot drugi in tui jezik dr. Mihaela Knez in dr. Mojca Nidorfer (predsednica komisije) ter predstavnica vodstva Filozofske fakultete red. prof. dr. Barbara Pihler Ciglič.
Utemeljitev za podelitev Toporišičevega priznanja za leto 2022
Dr. Lidija Arizankovska je redna profesorica na Filološki fakulteti Blaže Koneski Univerze Sv. Kiril i Metodij v Skopju, kjer predava zgodovino slovenskega jezika, dialektologijo slovenskega jezika, kontrastivno analizo makedonskega in slovenskega jezika, prevajanje iz slovenščine v makedonščino in obratno, tolmačenje iz makedonščine v slovenščino in obratno. Sodeluje tudi pri izvajanju dodiplomskih študijskih programov na FF UM ter doktorskega študija na FF UL in Univerzi na Primorskem v Kopru, večkrat je bila gostujoča profesorica na univerzah v Sloveniji (UL FF, UM FF, UP FHŠ) in na univerzi v Gradcu.
Lektorat slovenskega jezika, namenjen študentom filološke fakultete univerze v Skopju, je red. prof. dr. Lidija Arizankovska začela izvajati leta 1991, potem ko je opravila podiplomsko specializacijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Jožeta Toporišiča. Leta 1996 je na matični fakulteti magistrirala na temo Funkcionalna obremenitev podedovanih slovanskih pripon za nomina agentis v makedonskem in slovenskem jeziku (s posebnim poudarkom na priponi *-te/'& v ozadju izofunkcionalnih pripon) ter 2001 doktorirala na temo Iz semantike in skladnje del slovenskih in makedonskih členkov (še, že, samo, le, celo; ušte, vekje, samo, duri (i)).
S svojim ugledom in z izjemnimi organizacijskimi sposobnostmi je red. prof. dr. Lidija Arizankovska dosegla, da je univerza v Skopju leta 2003 akreditirala slovenistični študijski program, ki so ga istega leta začeli izvajati kot triletni samostojni študijski program slovenskega jezika, v letu 2007 pa tudi kot štiriletni študijski program. Diplomanti lahko s študijem slovenistike nadaljujejo na magistrski stopnji in z doktorskim študijem. Red. prof. dr. Lidija Arizankovska svoje študente vsa leta redno vključuje v raziskovalno delo in številne obštudijske dejavnosti – prevajalske, literarne in druge. S svojimi študenti je sodelovala pri vseh 10 obsežnih projektih Svetovni dnevi v organizaciji programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so bili od leta 2004 do 2019 izvedeni na eno ali dve leti. Prav tako uspešno koordinira bilateralne študijske izmenjave, saj njeni študenti prihajajo na študijska gostovanja na Filozofsko fakulteto v okviru različnih mednarodnih in evropskih programov, na Filološki fakulteti v Skopju pa so poleg študentov gostovali številni učitelji s Filozofske fakultete.
Svoje pedagoško in mentorsko delo red. prof. dr. Lidija Arizankovska povezuje z raziskovalnim delom, saj se redno udeležuje mednarodnih znanstvenih srečanj v Sloveniji in po svetu, njena bibliografija pa obsega številne znanstvene prispevke v revijah in zbornikih, monografiji Funkcionalno optovaruvanje na nasledenite slovenski sufiksi za nomina agentis vo makedonskiot i vo slovenečkiot jazik (so poseben osvrt na sufiksot *-tel´ь vrz fonot na izofunkcionalnite sufiksi) (2001) in Od semantikata i sintaksata na del od slovenečkite i makedonskite partikuli (2007) ter učbenika Dijalektologija na slovenečkiot jazik na makedonski (2011) in Izbor od sovremenata slovenečka literatura vo prevod na makedonski jazik (2011). Bila je predsednica organizacijskega odbora 3. makedonsko-slovenske znanstvene konference v Ohridu (2007) in urednica Zbornika (2009), predsednica organizacijskega odbora ob praznovanju 50-letnice študija slovenskega jezika na Filološki fakulteti Blaže Koneski leta 2010 in moderatorka okrogle mize z naslovom Slovenistika in makedonistika – izkušnje, perspektive in ideje. Je vrhunska prevajalka del slovenske književnosti, med drugim je v makedonski jezik prevedla osem romanov.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
