Podjetje Xiaomi je uradno začelo z globalno uvedbo stabilne posodobitve HyperOS 2.3, ki temelji na Androidu 16. Ta različica namreč ni več omejena na preizkuševalce in je zdaj dostopna vsem uporabnikom prek sistemskih nastavitev. Xiaomi 15 pa je prvi prejemnik posodobitve (gradnja OS2.0.217.0.WOCMIXM), ki postavlja novo raven animacijske tekočnosti in sistemske zmogljivosti. Z izpustitvijo klasične beta faze za širšo javnost želi Xiaomi ponuditi zanesljivo nadgradnjo brez večjih zapletov.

Posodobitev na HyperOS 2.3 bo pričakovano uvedena postopoma. Najprej jo prejme Xiaomi 15, nato pa jo bodo v naslednjih tednih dobile še druge naprave, če bodo testi stabilnosti uspešni. Ta pristop zmanjšuje možnosti za napake in zagotavlja združljivost po različnih regijah, vključno z našo.

Ključne novosti v HyperOS 2.3 (Android 16) so izboljšane animacije in višja sistemska zmogljivost. Poleg tega tu najdemo še večjo stabilnost in popolno podporo Android 16 funkcijam. Xiaomijev cilj z novo posodobitvijo je torej je zagotoviti predvsem sodobno in tekočo uporabniško izkušnjo.

Uporabniki naj pred nadgradnjo nujno shranijo pomembne podatke. Med uvajanjem novega sistema lahko pride do začasnega segrevanja ali zmanjšane odzivnosti. Za nadgradnjo pojdite v Nastavitve > Sistem > Posodobitev sistema. Posodobitev je že na voljo po svetu, vendar se lahko pojavi z nekajdnevno zamudo glede na regijo. Za dodatne sistemske funkcije je na voljo program MemeOS Enhancer prek Google Play Store, medtem ko lahko najnovejše Xiaomi aplikacije prenesete na HyperOSUpdates.com.

Kitajsko podjetje Mangmi je predstavilo izdelek s prodajno oznako Air X. Tu gre cenovno dostopno prenosno igralno konzolo z operacijskim sistemom Android, ki je namenjena predvsem retro in manj zahtevnim igralcem. Poganja jo Snapdragon 662, ki sicer ne sodi med najzmogljivejše čipe, a vsebuje Adreno 610 GPU, ki zadošča za emulacijo klasičnih iger in enostavnejše mobilne naslove.

Čeprav zmogljivost ni njen glavni adut, je Air X bistveno cenejši od naprav, kot je Anbernic RG557, ki trenutno na Amazonu stane preračunanih 315 evrov. Kljub nizki ceni je Mangmi vključil nekaj premijskih funkcij. Air X se namreč ponaša s Hall senzorji na gumbih in palicah, 6-osnim žiroskopom in 5,5-palčnim (13,97 centimetrskim) IPS zaslonom z ločljivostjo 1080p in 60 Hz osveževanjem. Po podatkih proizvajalca zaslon dosega 450 niti svetilnosti in pokriva 110 odstotkov barvnega spektra sRGB.

Pomembna lastnost je tudi 5.000 mAh baterija s podporo za 15 W polnjenje. Ohišje je ergonomsko oblikovano, retro barvne kombinacije pa dodajo pridih premium videza. Ostale specifikacije vključujejo 4 GB LPDDR4X pomnilnika, 64 GB eMMC prostora, Wi-Fi 5, aktivno hlajenje in nizko težo.

Air X je trenutno naprodaj na Kitajskem oziroma preko kitajskih spletnih prodajalcev. Za nakup novosti je trenutno treba odšteti preračunanih 64 evrov. Za zdaj še ni znano, ali bo naprava dobila globalno izdajo. Podjetje Mangmi je sicer novinec na trgu igralnih konzol, zato je Air X zanimiv prvi korak.

Microsoft je dosegel pomemben mejnik pri postopnem ukinjanju operacijskega sistema Windows 10. Novejši Windows 11 je julija 2025 namreč prvič postal najbolj priljubljen namizni operacijski sistem na svetu. Po zadnjih podatkih portala StatCounter ima Windows 11 zdaj 52 % delež na vseh Windows namiznih računalnikih, medtem ko je Windows 10 padel na 44,59 %. Ta preobrat prihaja skoraj štiri leta po izidu operacijskega sistema Windows 11 in le nekaj mesecev pred koncem podpore za Windows 10.

Adopcija Windows 11 je potekala počasneje kot pri njegovem predhodniku. V letu 2022 je OS dosegel manj kot 10 % tržni delež, v letu 2023 se je povzpel na 28 %, leta 2024 pa dosegel 36 %. Oktobra 2023 je bil Windows 11 nameščen na več kot 400 milijonih naprav, kar pa je precej počasnejša rast v primerjavi z Windows 10, ki je ta mejnik dosegel v enem letu, medtem ko je Windows 11 potreboval kar dve leti.

Glavni razlog za počasnejšo rast so bile stroge strojne zahteve novega sistema. Čeprav je bil uporabnikom Windows 10 ponujen brezplačen prehod, številni starejši računalniki niso ustrezali novim varnostnim in procesorskim zahtevam. V zadnjih mesecih je Microsoft okrepil prizadevanja za nadgradnje strojne opreme, vključno s celostranskimi opozorili, ki uporabnike spodbujajo k prehodu na združljive naprave.

Windows 10 bo uradno ostal brez podpore 14. oktobra 2025. Uporabniki, ki se prijavijo z Microsoft računom in varnostno kopirajo mapo »Dokumenti« v OneDrive, bodo prejeli dodatno leto brezplačnih varnostnih posodobitev. Ostali bodo lahko plačali 30 evrov ali unovčili Microsoft točke za dostop do nadgradenj.

Google je podpisal prvo neposredno korporativno pogodbo o nakupu fuzijske energije, ki trenutno sicer še ne obstaja. S tem bo računalniški gigant pridobil 200 megavatov električne energije iz prihodnje elektrarne ARC, ki jo razvija podjetje Commonwealth Fusion Systems (CFS) v ameriški Virginiji. Ob popolni izgradnji naj bi ARC proizvedla do 400 MW. To bo dovolj za napajanje velikega števila podatkovnih centrov v enem najprometnejših tehnoloških koridorjev na svetu.

Pogodba kaže na vedno večje nasprotje med naraščajočo porabo energije za umetno inteligenco in cilji razogljičenja. Google je po lastnem trajnostnem poročilu za leto 2024 v letu 2023 porabil 30,8 milijona MWh elektrike oziroma dvojno količino v primerjavi z letom 2020, pri čemer je kar 96 % porabile infrastruktura podatkovnih centrov. Da bi nadaljeval širitev ob zmanjševanju ogljičnega odtisa, se Google zdaj zanaša na prebojne energetske tehnologije, kot je fuzija.

CFS je leta 2018 nastal kot spin-off z MIT in razvija tokamak reaktor, ki uporablja superprevodne magnete pri visoki temperaturi za zadrževanje plazme. Čeprav so bile že dosežene pomembne prelomnice—denimo prebojne meritve na Lawrence Livermore National Laboratory leta 2022 z uporabo laserjev—noben projekt še ni dosegel stalne proizvodnje presežne energije. CFS načrtuje, da bo ARC komercialno zaživel v začetku 2030-ih kot dokaz koncepta in prvi vir prihodkov.

Google je v podjetje CFS vložil že leta 2021 v okviru 1,8 milijarde ameriških dolarjev vrednega investicijskega kroga. Nova pogodba o nakupu elektrike to partnerstvo še poglablja in spodbuja druga zagonska podjetja, ki razvijajo fuzijske reaktorje. Microsoft je sicer že leta 2023 podpisal podobno, a manjšo pogodbo s podjetjem Helion Energy, kar kaže na pripravljenost tehnoloških gigantov za tvegane energetske naložbe v zameno za dolgoročno čisto energijo.

Čeprav se fuzija še vedno sooča z velikimi izzivi, od stabilnega ohranjanja plazme do materialov odpornih na nevtronsko sevanje, so vse večje zasebne in javne naložbe znak, da prispevek fuzije v električna omrežja ni več zgolj znanstvena fantastika. Če bo projekt ARC dosegel svoje cilje, bi to lahko pomenilo prelomnico v tem, kako digitalno gospodarstvo zagotavlja čisto osnovno električno energijo. S tem pa bo podjetje Google nedvomno veliko pridobilo na konkurenčnosti.

Honor je na Kitajskem predstavil svoj novi pregibni paradni telefon Magic V5, hkrati pa tudi vrhunski Android tablični računalnik MagicPad 3. Čeprav uporablja lanski procesor Snapdragon 8 Gen 3, je tablica še vedno več kot dovolj zmogljiva za zahtevnejša opravila. Zato smo prepričani, da se bo brez težav prikupila številnim uporabnikom.

Tablični računalnik MagicPad 3 ponuja do 16 GB sistemskega pomnilnika in kar 1 TB prostora za podatke. Na sprednji strani se nahaja 13,3-palčni LCD zaslon s 165 Hz osveževanjem, 91 odstotnim razmerjem zaslona proti ohišju in DCI-P3 barvnim spektrom. Svetilnost doseže do 1.000 niti. Tablica podpira celo IMAX Enhanced za povečevanje slik.

Čeprav OLED panel iz prejšnje generacije nadomešča LCD, je baterija dobila veliko nadgradnjo. Vgrajen je akumulator kapacitete kar 12.450 mAh z 66 vatnim hitrim polnjenjem. V kombinaciji z lastnim čipom E2 omogoča do 16 ur predvajanja filmov prek spleta. To bodo brez težav znali ceniti tudi najzahtevnejši uporabniki.

Naprava je kljub veliki bateriji zelo tanka in lahka. Novost namreč tehta le 595 gramov in v debelino meri le 5,79 mm. Oblika z “dvojno R-krivino” omogoča boljši oprijem. Na zadnji strani se nahajata 13 MP glavno slikovno tipalo in 2 MP makro kamera, medtem ko ima spredaj 9 MP selfie kamero. MagicPad 3 podpira tudi brezžični povezavi WiFi 7 in Bluetooth 5.4, ima osem zvočnikov in USB-C 3.2 Gen 1 priključek s podporo za DisplayPort 1.2.

Osnovna različica tablice Honor MagicPad 3 (8 GB RAM, 256 GB prostora) stane preračunanih 380 evrov. Najzmogljivejša konfiguracija (16 GB/1 TB) pa preračunanih 530 evrov. Novost naj bi kmalu zašla tudi k nam.

Microsoft se pripravlja na izdajo različice Windows 11 25H2, pomembne posodobitve operacijskega sistema. Člani programa Windows Insider lahko že preizkušajo prve testne različice nove posodobitve, splošna izdaja pa je predvidena za drugo polovico leta 2025. Uporabniki sistema Windows 10 po drugi strani pa bodo kmalu ostali brez podpore.

Kaj pomeni posodobitev 25H2 za Windows 12?
V nedavni objavi na spletnem dnevniku je Jason Leznek iz Microsofta komentiral prihajajočo posodobitev in pojasnil, da bodo različice Windows 11 Home in Pro prejemale varnostne posodobitve še 24 mesecev po izdaji 25H2. Medtem bo podpora za Enterprise in Education trajala kar 36 mesecev. Nove funkcije bodo dodajane postopoma. To kaže, da se Microsoft za zdaj osredotoča na nadaljnji razvoj Windows 11, čeprav se delo na nasledniku – verjetno Windows 12.

To po vsej verjetnosti pomeni, da bodo uporabniki na novo različico operacijskega sistema Windows čakali vsaj do oktobra 2027 (za domače uporabnike) oz. do oktobra 2028 (za podjetja), če bo 25H2 izšel ob koncu podpore za Windows 10 sredi oktobra 2025. Microsoft lahko ta datum seveda ponovno podaljša.

Kaj prinaša posodobitev Windows 11 25H2?
Glavni cilj posodobitve ni množica novih funkcij, temveč izboljšave stabilnosti, kakovosti in popravki napak. Posodobitev bo izdana približno ob koncu podpore za Windows 10, kar bo olajšalo prehod na novejši sistem. Novi 25H2 je zasnovana kot »enablement« posodobitev. To v praksi pomeni, da je večina funkcij je že prisotna v različici 24H2 in se aktivira z majhnim popravkom. Tako bo namestitev hitra in podobna redni varnostni posodobitvi.

Vrednost podjetja Nvidia na trgu še naprej strmo raste, predvsem zaradi umetne inteligence. Medtem ko se podjetja borijo za delež na AI trgu, Nvidia vsem prodaja orodja za to »vojno«. Pri vsem tem seveda tudi lepo zasluži.

Nvidia je svojo pot začela kot proizvajalec grafičnih kartic za igre, danes pa je ključni igralec v razvoju umetne inteligence in podatkovnih centrov. Njeni grafični procesorji so postali osrednji del tehnološke infrastrukture, na kateri temeljijo najnaprednejši AI sistemi. Svetovni tehnološki velikani in raziskovalne ustanove uporabljajo Nvidiino strojno opremo kot osnovo za razvoj generativne umetne inteligence in superračunalnikov.

Čeprav Nvidia razvija lastne AI modele, kot je Nemotron‑4 (340B), ni usmerjena v končne uporabnike ali klepetalne robote. Model Nemotron‑4 služi za generiranje sintetičnih podatkov, ki se uporabljajo pri učenju velikih jezikovnih modelov (LLM). Ker se tehnološki velikani borijo za prevlado na področju najnaprednejših AI podatkovnih centrov in modelov, Nvidia dobavlja ključno strojno opremo za vse te projekte.

Zato ne preseneča da je podjetje Nvidia nedavno postalo najvrednejše javno podjetje na svetu z vrednostjo kar 3,34 trilijonov ameriških dolarjev (preračunanih 3,07 trilijonov evrov). To v praksi pomeni približno 17,4 odstotno rast od pred kratkim poročane vrednosti podjetja. S tem je dejansko podjetje Nvidia postalo bolj vredno tudi od podjetji, kot so Apple, Microsoft in Google.

Če se AI tekma ne umiri kmalu, bo Nvidia še naprej cvetela. Za tiste, ki jih zanimajo borzne strategije, ponuja knjiga “Automated Stock Trading Systems” avtorja Laurensa Bensdorpa uporabne nasvete.