Se v Vipapu res kurijo nevarni odpadki? V podjetju zagotavljajo, da ne.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Ponedeljek, 19.02.2024    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija

Dim iz Vipapovih dimnikov

V zadnjem času se je v Krškem povečalo število pritožb občanov v vezi z dimniškimi izpusti iz tovarne Vipap Videm in dražečim vonjem po plastiki, predvsem v nočnem času, ko naj bi se po navedbah očividcev iz tovarniških dimnikov kadilo še močneje kot sicer. V Vipapu obtožbe zavračajo in poudarjajo, da so v zadnjih letih močno zmanjšali škodljive izpuste v okolje.

Na to temo je bil na TV Slovenija v začetku meseca objavljen odmeven prispevek posavske dopisnice Enise Brizani, v katerem sta dva prebivalca Vidma pričala o motečem kislem vonju, ki zapeče po grlu, kot posledica izpustov iz Vipapovih dimnikov, zlasti v nočnem času, pa tudi o smradu, ki prihaja iz čistilne naprave na območju tovarne. Po navedbah v prispevku ima inšpektorat za okolje v zvezi s tem 16 prijav, uvedeni so bili štirje postopki, na podlagi enega je bila odrejena denarna izvršba v višini 10 tisoč evrov. Nekateri krajani so prepričani, da se v Vipapu sežigajo odpadki, ki naj bi jih tja vozili iz cele Slovenije.

vipap (3)

Predsednica sveta Mestne četrti Krško Tajana Dvoršek je za nacionalno TV izjavila, da ne gre le za nelagodje krajanov, ampak za resno vprašanje javnega zdravja in varnosti. Kot kaže primerjalna tabela med izpusti tovarniških obratov Salonit Anhovo in Vipap Videm Krško, ki so jih objavili v Skupini za zaščito okolja in zdravja v Posavju na družbenem omrežju Facebook, je Vipap v letu 2022 v zrak izpustil enkrat več prahu in približno tretjino več žveplovih oksidov, med njimi je bilo tudi tri kilograme rakotvornih snovi. Iz podjetja Vipap so na vprašanja Mestne četrti Krško v zvezi z izpusti odgovorili le, da na območju tovarne niso zaznali nobenega smradu in povečanih škodljivih emisij, v uporabi pa da imajo le kotel na zemeljski plin, pri izgorevanju katerega pa ne nastajajo žveplove spojine. A so krajani in MČ Krško prepričani, da fotografije kažejo drugače, zato bodo prvič naročili neodvisno analizo.
 
Spletni očitki in obramba
 

vipap (7)

Po objavi TV-prispevka so se v omenjeni Facebook skupini vsuli komentarji, večinoma z obtožbami na račun tovarne, ki jo je leta 1939 zgradil in odprl predvojni industrialec Fran Bonač in je desetletja veljala za ponos Krškega, v zadnjem času pa mu je očitno bolj v breme in sramoto. »Dokler kupujejo, odkupujejo, prekupujejo bivšo tovarno, ponos Krškega, se bo še kurilo in zastrupljevalo. Smeti se morajo nekako uničiti, pa magari na tak način,« se je glasil eden od zapisov. Nanj je odgovoril eden od zaposlenih v tovarni: »Trenutno kurimo s premogom in mešanico biomase (lesni odpadki), imamo 24-urni nadzor nad emisijami (ARSO). Dimnik je visok in če bi bil vonj po čemurkoli, ga verjetno ne bi zaznali. To, kar pa ste slikali, da se kadi iz dimnika, pa je vpliv termike (temperaturna razlika predvsem pozimi). V prispevku zavajate javnost in bi vas bilo potrebno poklicati na odgovornost.« V naslednjih dneh so bile v skupini objavljene nove fotografije kupov odpada in sušečega se pepela na območju tovarne. »Zadnji predelovalec tega materiala v plinastem agregatnem stanju je naše telo, ali ob sosežigu ali pa, ko veter raznaša prah po celem Krškem in bližnji okolici, podnevi kot tudi ponoči, že vsaj 15 let … in to na več kot 50 let podlage klora in žvepla … Noro, kajne?« je zapisal moderator skupine.
 
Občina brez odgovorov
 
Spomnimo: problematiko obremenjevanja okolja s strani tovarne Vipap Videm (skupaj s podobno problematiko v zvezi s tovarno Krka) je oktobra lani na izredni seji obravnaval krški občinski svet in v zvezi s tem sprejel vrsto sklepov. Tako je družbi naložil odpravo do sedaj ugotovljenih nepravilnosti oziroma prekoračitev, npr. da mora zavarovati in preprečiti raznos pepela in prahu v okolje ter do konca leta vzpostaviti ekološki monitoring. Občinski svet je podprl tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki bo izenačil standarde za sežig in sosežig odpadkov ter izboljšal monitoring izpustov, pristojne inšpekcije pa pozval, da v primeru neizpolnjevanja zahtev iz izdanih odločb za odpravo pomanjkljivosti zoper Vipap nemudoma ukrepajo. Kako je z uresničevanjem teh sklepov, smo preverili na Mestni občini Krško, od koder so odgovorili, da so nekaj dni po omenjeni seji sklep posredovali družbi Vipap Videm Krško in jo pozvali, da posreduje odgovore nanj v najkrajšem možnem času. »Ker Mestna občina Krško do konca leta 2023 odgovorov ni prejela, je družbo Vipap Videm Krško, d. d. z dopisom dne 8. 1. 2024 ponovno pozvala, da posreduje odgovore, in sicer v roku 15 dni po prejemu poziva. Kljub podanim rokom za odgovore pa Mestna občina Krško od družbe Vipap Videm Krško, d. d. do sedaj še ni prejela odgovorov na sprejet sklep in dodatna vprašanja,« so pojasnili na občini.
 
Vipap: Ne sežigamo nevarnih odpadkov
 

vipap (10)

Nakladanje goriva za premogovni kotel K4

Pojasnila smo seveda poiskali tudi v krški papirnici. Predsednica uprave in tehnična direktorica Milena Resnik je v obsežnem odgovoru na očitke, ki so se v minulih tednih pojavili v medijih in na družbenih omrežjih, zapisala, da so zaposleni v papirnici Vipap zgroženi nad objavo uvodoma omenjenega prispevka v Slovenski kroniki in nad tem, »da občani Krškega širijo neresnične informacije glede dostav odpadne plastike, ki se nato sežiga v tovarni, in z lažnimi obtožbami in nepoznavanjem zavajajo javnost. Navedbe, da ima Vipap dovoljenje za sežig nevarnih odpadkov, so napačne. Imamo dovoljenje za sežig lastnih nenevarnih odpadkov. Posameznike, ki širijo laži, bomo pozvali na odgovornost.« Kot nadaljuje Resnik, so v podjetju preživeli težke čase in so ponosni, da imajo lastnika, ki verjame v prihodnost papirja v Krškem. »Strategija tovarne in novega lastnika je ohranitev proizvodnje papirja na lokaciji in s potrebnimi investicijami in tehnološkimi izboljšavami slediti zahtevam zelenega prehoda,« je zapisala direktorica in poudarila vlogo tovarne v preteklosti za lokalno skupnost, vključno s postavitvijo čistilne naprave, na katero so priključene odpadne vode mesta Krško in njegove industrije, proizvodnja papirja pa je ‘čistilec’ odpadne kartonske embalaže in papirja, ki konča na komunalnih otokih.

vipap (9)

Kontrolna soba kurilnih naprav

 
Glede delovanja in smradu iz čistilne naprave Milena Resnik pojasnjuje, da je le-ta sestavljena iz mehanskega predčiščenja in biološkega čiščenja ter sprejema grezničnih gošč. Biološko čiščenje poteka s pomočjo zraka in da iz tega dela ni smradu in motečih vonjav, medtem ko ima mehansko predčiščenje papirniških odpadnih vod specifične vonjave po papirni pulpi. »Na sprejemu grezničnih gošč upravljalca Kostak d.d. pa prihaja do vonjav, značilnih za septične jame oz. greznice. Občane mesta Krško seznanjamo, da Mestna občina Krško trenutno nima alternativne rešitve čiščenja komunalnih odpadnih vod. Kanalski sistem je povezan na čistilno napravo tovarne papirja Vipap in ker nam je skrb za okolje na prvem mestu,« pravi direktorica Vipapa, »smo konec leta 2021 tudi poskrbeli, da je čistilna naprava obratovala nemoteno. S tem smo preprečili okoljsko škodo direktnega izliva komunalnih vod mesta v reko Savo.«

vipap (8)

Vodna para iz dimnika K4

 
Ker krajani omenjajo, da ne dobivajo podrobnejših pojasnil s strani tovarne, nadalje navajamo pojasnila Resnikove, ki zatrjuje, da v Vipapu delajo skladno z zakonodajo in inšpektorji tam izvajajo redne nadzore »in do tega trenutka Vipap ni prejel nobene denarne izvršbe iz naslova neizpolnjevanja ukrepov za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja z emisijami snovi v zrak iz kurilnih naprav K4, K5 in K6 po inšpekcijski odločbi št. 06182-1711/2022-13 z dne 13. 2. 2023«. Ker so zavezani dolgoročni trajnosti in spoštovanju okolja, v celoti delajo s predelanim/recikliranim papirjem in so prešli na uporabo goriv, ki imajo bistveno nižjo emisijo toplogrednih plinov. »Proizvodnja papirja je energetsko intenzivna dejavnost, zato za svoje delovanje v pasu potrebujemo 45 MW toplote in 15 MW elektrike, od tega sami naredimo 20 % elektrike. Potrebno toploto in elektriko proizvedemo v energetskem centru, ki ga sestavljajo tri kurilne naprave. Vse tri kurilne naprave K4, K5 in K6 so opremljene z AMS – avtomatskim merilnim sistemom emisij snovi v zrak in ustrezajo kriterijem standardov predmetnega področja; trajne merilnike emisij snovi v zrak redno periodično kontrolirajo in kalibrirajo pooblaščeni izvajalci,« nadaljuje Resnik.
 
Od aprila 2023 dalje njihova energetska oskrba temelji na zemeljskem plinu, prehod na premog je le za potrebe rednih kontrol plinskega kotla K6. »Redno periodično kontrolo tlačnih elementov plinskega kotla K6 smo imeli 2. 2. 2024 s strani pooblaščenca za tlačne posode L-plan d.o.o. Iz tega razloga je bil tekom dneva 30. 1. 2024 izveden prehod na premogovni kotel K4 in bomo na premogu, dokler ne bodo zaključena vzdrževalna dela na plinskem kotlu,« Resnik pojasnjuje črn dim, ki ga je bilo omenjenega dne opaziti iz najvišjega tovarniškega dimnika. Sicer pa še poudarja, da so v podjetju z ukrepi v obdobju od leta 2019 do 2023 znižali izpuste toplogrednih plinov s 144.120 t/leto na 56.800 t/leto, izpust žveplovega oksida SO2 s 63 t/leto na 13 t/leto, emisije prahu z 8,8 t/leto na 6,2 t/leto in izpuste dušikovih oksidov NOx z 261 t/leto na 110 t/leto. »S prestrukturiranjem vhodnih goriv smo vplive na okolje znižali za več kot 60 %,« zagotavlja. Ponosni so, da papir, proizveden v krški papirnici, nosi znak Ecolabel, kar pomeni, da tehnološki postopek proizvodnje papirja izpolnjuje evropska merila za manjši vpliv na okolje v celotnem življenjskem krogu proizvoda.
 
Milena Resnik je podrobneje pojasnila tudi delovanje vseh treh že omenjenih kurilnih naprav. V premogovnem kotlu K4, ki obratuje kot srednja kurilna naprava, se kot gorivo uporablja mešanica indonezijskega premoga, ki ima nizko vsebnost žvepla, lesna biomasa, lubje in papirniški mulj. »Vsa trdna goriva, ki vstopajo v proces gorenja, imajo vezano vodo kot vlago, ki pri procesu gorenja preide v plinasto fazo, to je v vodno paro, ki se vidi kot bel dim iz dimnika, še posebej pri nižjih temperaturah, ker kondenzira,« pravi. In nadaljuje: »Vzpostavljen imamo 24-urni monitoring parametrov CO, prah, NOx, O2 in SO2. Pri vsakem zagonu kurilne naprave prihaja do nepopolnega izgorevanja in nastanka ogljikovega monoksida, dokler v kotlu ne dosežemo temperature med 850 oC in 1000 oC ter vsebnost kisika 4 %. Črn dim je posledica tega, da elektrofilter še ni dosegel delovne temperature. Proces zagona traja do štiri ure.« Pri delovanju plinskega kotla K6 je aktivna komponenta v gorivu metan CH4 in pri izgorevanju nastaja vodna para. V odpadkovnem kotlu K5 pa pojasni, da sežigajo nenevarne odpadke, ki nastanejo v procesu predelave odpadnega papirja. »Kurilna naprava K5, na kateri Vipap kot vhodno gorivo uporablja lastne NENEVARNE odpadke iz predelave odpadnega papirja, to sta papirniški mulj in rejekti, ne obratuje od 23. 11. 2023,« poudarja Resnik, ponovni zagon omenjenega kotla pa načrtujejo v mesecu marcu po registraciji t. i. reach pepela in žlindre kotla K5 kot proizvoda v gradbeništvu. Elektro Inštitut Milan Vidmar (EIMV ) iz Ljubljane je septembra lani izvedel kalibracijo trajnih merilnikov emisij snovi v zrak iz kotla K5, EIMV iz Ljubljane in Inštitut za varstvo pri delu Maribor pa sta izvedla občasne meritve emisij snovi v zrak kotla K5SO v času sosežiga vlaknastih muljev in rejektov DIP. »Vse izmerjene koncentracije v času sosežiga so bile pod mejnimi vrednosti emisij glede na okoljevarstveno dovoljenje,« zagotavlja predsednica uprave.
 
Potreben je dialog
 
Več kot očitno se torej opažanja in prepričanja (dela) lokalnega prebivalstva in najbližjih sosedov tovarne na eni strani ter njenega vodstva in zaposlenih na drugi strani močno razhajajo. Čeprav je papirnica umeščena dobesedno v ‘trebušno votlino’ mesta, se pogosto zdi, da je od njega precej odtujena in oddaljena ter da ima mesto zaradi tovarne predvsem ‘prebavne motnje’. Skrbem krajanov se mora posvetiti pozornost, k boljšemu medsebojnemu razumevanju, zaupanju in posledično sobivanju – konec koncev je tovarna tu že več kot 80 let in je tako rekoč del mestnega ‘genskega zapisa’ – pa bi najbrž precej prispevalo več ažurnega dialoga. Naj bo prispevek, v katerem smo tokrat dali nekoliko več prostora Vipapovim pojasnilom, povabilo k temu.
 
Peter Pavlovič, foto: FB Skupina Okolje Zdravje Posavje in Vipap Videm Krško

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.