Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
S 13. februarjem je tudi v Krškem knjižnica semen in bo okrepila pomembno poslanstvo, ki ga že širita sevniška in brežiška knjižnica.
Ob novicah, kaj velike korporacije delajo s semeni rastlin in kako lastniško pustošijo po semenarnah, se človek preprosto zgrozi. Semenitev rastlin, vzgoja sadik, zasaditev vrta in skrb za samooskrbo še nikoli ni bila tako pomembna in to so prepoznale največje tri posavske knjižnice. Prejšnji teden se je sosedam v simbolični otvoritvi svoje knjižnice semen in predavanjem Majde Hriberšek o pripravi vrta pridružila še Valvasorjeva knjižnica Krško.
Brez semen ni hrane
Kot je za naš časopis pred vsebinsko bogatim predavanjem o napotkih za pripravo vrta po biodinamični metodi povedala predavateljica, ustanovna članica društva Ajda Posavje in strokovna vodja Majda Hriberšek, ki se z biodinamično metodo pridelovanja vrtnin ukvarja že dobrih 20 let, smo tokrat priča velikemu dogodku, saj se odpira knjižnica semen v velikem mestu: »pričakujemo, da bo zaživela in da bodo ljudje ozavestili, da so semena pravzaprav naša bodočnost, saj brez semen ni hrane.«
»Biodinamična metoda je najvišja oblika ekološkega pridelovanja hrane, lahko se uporablja pri vseh ostalih ekoloških pridelavah hrane; prispeva k višji kvaliteti rastlin in k boljši kakovosti semen.« Pri tem Hriberšek poudarja, da mora biti zemlja zdrava, saj brez tega ne gre, to je predpogoj za vse.
Majda Hriberšek
Predavateljica se je pred 20 leti prvič srečala z biodinamično metodo zaradi zdravstvenih težav, sedaj pa ji ostaja zvesta in svoje znanje nesebično deli naprej v obliki predavanj in delavnic. Prišla je tudi do spoznanja, da kvalitetne hrane, ki bi dodobra nahranila telo, na policah v trgovinah žal ne najdemo; zato se ji zdi biodinamična metoda zelo pomembna in tudi vesela je, da ji ljudje vse bolj in bolj sledijo: »V Posavju ima naše društvo vsako leto deset do 20 novih članov, trenutno društvo Ajda Posavje šteje 150 članov.«
Vsekakor je treba poseči po setvenem koledarju in ga dodobra spoznati, da se ga lahko v polnosti uporabi. Priročnik se dobi preko članarine v društvu, je pa dostopen tudi na prodajnih policah.« Sicer pa biodinamika pomeni dodano vrednost in kakovost rastlinam, da nas nahranijo, ne nazadnje je pomembno, kaj ‘dajemo vase’, strne svoje misli predavateljica.
Na predavanju je Hriberšek spregovorila o pomenu pravilnega kompostiranja, zastirkah, pripravkih proti hroščem, polžem in voluharjem, med drugim na bazi čajev, kolobarjenju, monopolu semenskih hiš po svetu, uglašenosti avtohtonih rastlin na naš organizem ter zaskrbljujočem dejstvu, da je 80 odstotkov rastlin že izgubljenih, medtem ko v Sloveniji k sreči še vedno poznamo 160 sort fižola. Poudarila je tudi, da se v biodinamiki upoštevajo lunin ciklus in energije, ki prihajajo iz vesolja, saj nas ne nazadnje ne nahrani sama hrana, temveč, tako Hriberšek, energija v njej.
Najpogumnejši so si že izposodili prva semena.
Stik z zemljo, trajnost in samozadostnost
Nekaj besed je ob uradni otvoritvi Knjižnice semen v Valvasorjevi knjižnici Krško spregovorila tudi direktorica knjižnice Urška Lobnikar Paunović, ki se je zahvalila gostji za poglobljeno predavanje in sodelavkam bibliotekarkam, ki so poskrbele in bodo še naprej skrbele, da bo knjižnica semen živela; poimensko so to: Erika Umek, Mojca Kerin Maglica in Petra Jarkovič.
Po besedah Umek je treba imeti urejeno članstvo v knjižnici in tako je izposoja semen mogoča. Zbiranje semen poteka vse od zgodnje pomladi, ko semenijo prve rastlinske vrste, vse do jeseni, ko semenijo zadnje. Čas pri pobiranju semen je zelo pomemben, saj jim tako znatno povečamo skladiščne sposobnosti. Včasih je veljalo, da je treba semena shraniti za vsaj dve leti sejanja, saj se nikoli ne ve, kakšna bo prihodnja letina in če se bo iz semen sploh dalo kaj pridelati.
Lobnikar Paunović je med drugim še dejala, da je v Posavju biodinamika zelo pomembna, utemeljil pa jo je Rudolf Steiner pred sto leti, zelo natančno pa mu je sledila Maria Thun, katere setveni priročnik je podpt z znanstvenimi dognanji.
»Knjižnice semen so se začele pojavljati sicer kmalu po letu 2000, veliko jih ima prostor v javnih knjižnicah. Glavno vodilo in načelo knjižnic semen je promocija biotske raznovrstnosti, lokalne pridelave, samooskrbe in vrnitve semen v roke ljudi, ne pa v roke velikih agrokemičnih multinacionalk. Kot so napisali že v goriški knjižnici, z umeščenostjo knjižnic semen v splošno knjižnico želimo spodbuditi k ohranitvi svoje kulturne in naravne dediščine, kar semena vsekakor so, pa tudi k ustvarjanju vezi med člani skupnosti,« je sklenila svoje misli Lobnikar Paunović, ki je skupaj s Hriberšek slavnostno prerezala rdeč trak na knjižnici semen, ki stoji v bližini izposojevalnega pulta v Valvasorjevi knjižnici Krško.
Dogodek se je zaključil s pogostitvijo in izmenjavo mnenj, najpogumnejši pa so si že izposodili prva semena.
M. M., A. K., foto: A. K.
Prispevek je objavljen na tematskih straneh Urejamo dom v Posavskem obzorniku, ki je izšel 20. februarja 2025.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
