Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »
1.8.2023 | 10:50
Z ansamblom Bach Collegium Barcelona Duo, ki nastopi v Brežicah v nedeljo, 13.8.2023, v okviru festivala Seviqc Brežice, smo pripravili intervju.
Kako izgleda vaš običajen dan, ko niste na potovanju?
Adriana Alcaide: Meditiram takoj zjutraj, ko vstanem, nato pa si privoščim dober in zdrav zajtrk s čičerikinim kruhom in čudovitim japonskim zelenim čajem. Nekatere dni telovadim, druge dni pa grem na sprehod. Nato nekaj ur vadim violino, baročni repertoar in improvizacije. Pred kosilom opravim nekaj pisarniškega dela. Po kosilu rada stopim na svežo zemljo in začutim energijo in čistost, ki izhaja iz nje. Zvečer včasih poučujem, včasih nadaljujem z vadbo ali srečam kakšnega prijatelja ali družino. Večerja in nekaj branja po tem. Ponovno meditacija pred spanjem in zavest telesa.
Carles Blanch: Živim na vasi, Móra d’Ebre, uživam v miru, naravi in delam v svojih novih projektih kot solist in igralec na continuu. Poučujem tudi na konservatoriju Vila-seca v Tarragoni.
Kako izgleda vaše delo na instrumentu?
Adriana Alcaide: Rada vadim zelo počasi in zelo pozorno na svoje prste, glasbene fraze in lahkotnost telesa na vsaki noti, ki jo igram. Pasaže zahtevne tehnike združujem z lastno improvizacijo na violini in tudi petjem. Rada pregledujem različne tehnične aspekte, zelo pogosto uporabljam metronom in rada študiram repertoar komorne in orkestralne glasbe s partituro, da razumem, kaj je ob mojem lastnem delu smisel celotne skladbe.
Carles Blanch: Ker igram različna brenkala, teorbo, arhilutnjo, vihuelo in baročno kitaro, vsakemu inštrumentu namenim svoj čas. Odvisno od različnih programov, ki jih pripravljam v posameznem trenutku, posvetim več časa enemu ali drugemu. Moj cilj je, da se dobro izobražujem v tehničnih vidikih in razvijam svoj lasten edinstven zvok ter lastno ustvarjalnost.
Kako izgleda vaše delo z mladimi in kako dojemate njihov odnos do glasbe, kako jim jo posredujete?
Adriana Alcaide: Čutim, da so mladi precej drugačni od naše stare generacije. Poskušam razumeti njihov način življenja in čustvovanja, da bi se jim lahko približala. Osredotočam se na način komunikacije, ki je skupen vsem nam: telesna odpornost, čustvene potrebe, osebnost, strahovi in osebni kompleksi. Moj glavni ključ je globoko poslušanje, ne le besed, ampak tudi reakcij, govorice telesa in neizrečenih stvari.
Carles Blanch: Poskušam jim približati repertoar stare glasbe na svež, kreativen in zabaven način, da vidijo vse, kar jim ta glasba daje.
Kako načrtujete programski koncept?
Adriana Alcaide: Ko prisluhnem potrebam posameznega festivala ali selektorja, si zamislim, kaj želim izraziti ali prinesti občinstvu, glavni namen tistega trenutka pa je komunikacija z ljudmi. To je odvisno od osebnega trenutka, v katerim živim. Potem razmišljam, katero obliko, kateri program, katerega skladatelja in na koncu, katera dela najbolje izražajo mojo glavno idejo, da jo lahko ponudim javnosti.
Kje in kako zajemate ideje za oblikovanje koncertnega programa in s kakšnimi ovirami se srečujete?
Adriana Alcaide: Včasih ugotovim, da glavna ideja, ki jo želim deliti, vključuje dela nekoliko drugačnih stilov ali zgodovinskih obdobij. Potem bodisi žrtvujem kakšen komad, da je vse v istem slogu, bodisi najdem med razlikami zdravo pamet in presežem zgodovinska obdobja. Včasih obstaja poseben repertoar, ki ga želim deliti z občinstvom, drugič pa je moj sprožilec pristen občutek o tem, kaj živim v svojem zasebnem življenju v tistem trenutku in poskušam najti repertoar, ki ustreza tistemu osebnemu občutku, ki ga želim izraziti.
Carles Blanch: Doma, v svojem vsakodnevnem miru. Včasih me ena skladba pripelje do druge. Ali pa morda branje in poslušanje glasbe, ali gledanje filma ali gledališkega predstave. Mnoge ideje pridejo znova in znova in so del mojega osebnega načina gledanja in občutenja glasbe, druge ideje pa se pojavijo nenadoma. Moja največja ovira je čas. Pogosto ne uspem vsega, oblikovati nove programe in delati z različnimi skupinami in tako nimam dovolj časa zase.
Kako oblikujete koncertni program?
Adriana Alcaide: Ko se odločim, kaj želim izraziti, poiščem komade, pa tudi tonalitete, da se dobro ujemajo. Predstavljam si potovanje, ki ga želim podeliti ljudem, ki se bodo prišli na koncert, v mislih in srca, pri čemer upoštevam intenzivnost, kontraste, presenečenja in živahnost skozi ves koncert.
Carles Blanch: Iščem koncept, idejo ali rdečo nit, ki mi omogoča, da občinstvu sporočim nekaj pomembnega. Ko to imam, iščem najprimernejši repertoar za to idejo in poskušam izbrati skladbe, ki so zame glasbeno zanimive, in skladbe, ki jih lahko oblikujem po svoje.
Kako se srečujete z drugimi umetniki, kako se vključujete v druge ansamble in kako sestavljate svoj ansambel?
Adriana Alcaide: Biti svobodni glasbenik pomeni sodelovati s številnimi različnimi ansambli po vsem svetu in lahko rečem, da imam res srečo, da najdem glasbenike, s katerimi imam skupen pristop do glasbe. Tako imam v toliko letih potovanj in igranja naokrog velik seznam sodelavcev, tako da lahko glede na stil glasbe ali zasedbo, ki jo potrebujem, izberem pravega za vsako priložnost. Imeti svoje zasedbe pomeni sprejeti svojo glasbeno osebnost, poiskati ljudi, ki se s tem dobro ujemajo, in sprejeti kompromis, da se razvijajo in rastejo, celo naučiti se vse bolje delati z ljudmi, predvsem na osebni ravni, ker intenzivno delo včasih prinaša velike osebne izzive.
Carles Blanch: Krog stare glasbe je razmeroma majhen in ves čas se poznamo preko tesnih prijateljev in glasbenikov. Vedno iščem osebno povezavo in nekoga, ki glasbo vidi na podoben način kot jaz.
Kako pristopate do arhivov in kako jih raziskujete?
Adriana Alcaide: Vedno grem k izviru, poskušam razumeti duha vsakega skladatelja in zakaj je napisal to skladbo. Rokopisi so res pomembni, če jih lahko najdem. In vedno poskušam najti dobro redakcijo skladbe, če že ne najdem rokopisa.
Carles Blanch: Običajno prek interneta, ker lahko repertoar za svoj instrument najdem digitalno v mednarodnih knjižnicah. Večina rokopisov je digitalno naloženih.
Kako vas sprejemajo ustanove, ki skrbijo za to kulturno dediščino, in s kakšnimi težavami se soočate v fazi, ko iščete in izbirate dela za program?
Adriana Alcaide: Žal sta umetnost in kultura v naši družbi vedno manj prioriteta. Sistem je res kapitalističen in večina stvari je mišljena na ravni denarja ali materialistične učinkovitosti. Zato se precej pozablja na vrednost nematerialnih stvari v našem življenju. Institucije pozabljajo na pomen dobrega počutja na duhovni ravni in imajo kot prioriteto produktivne stvari namesto zdravja duše in čustvenega blagostanja, ki sta zame jedro srečne in zdrave družbe. Še posebej v moji državi težko najdem zavestne producente in festivale, ki iščejo v glasbi tak pristop, ne pa v materialističnem in produktivnem smislu.
Kako lahko glasba in katerakoli druga umetnost prispeva v boljšo družbo?
Adriana Alcaide: Sem pravi iskalec svobode in čutim, da je umetnost nasploh, še posebej pa glasba, eden najbolj svobodnih jezikov, ki ustvarja neskončne možganske povezave, nam daje podobe, ponuja možnost, da si zamislimo nove realnosti, nove razsežnosti, moč neznanega. Hkrati omogoča pretok vseh naših najglobljih čustev, zdravi naše trpljenje, prinaša svežino in veselje, nam daje moč, da gremo naprej in uresničujemo svoje sanje, nas dela duhovna bitja, ki presegajo materialno. stvari in celo onkraj končnega življenja. Ko človek zavoha svobodo, jo širi po svojem okolju, drugi ljudje se »okužijo« s tem občutkom, se spomnijo, da so svobodni, da lahko iščejo svoj mir in srečo brez potrebe po nakupih, pridobivanju stvari, da pri tem tekmujejo z drugimi ali da so »več« od nekoga drugega. Svoboda nam daje kompromis, da svoja življenja gradimo na svoj način, ne da bi postali žrtve ali da bi bili drugi odgovorni za naše življenje. Umetnost in glasba prispevata k bolj ozaveščeni družbi na individualni ravni, prav tako pa nam dajeta občutek skupnosti, sodelovanja in pomembnosti osebnega poslanstva v našem okolju.
Carles Blanch: Med drugim verjamem, da lahko glasba ustvari občutke skupnosti in nam pomaga, da se povežemo drug z drugim, s svojimi čustvi in čustvi drugih ljudi.
Kakšen je vpliv glasbe na počutje in zdravje ljudi, poslušalce in ustvarjalce?
Adriana Alcaide: Glasba išče in daje harmonijo, lepoto in ravnovesje. To je človekovo iskanje popolnosti narave, glavne reference ravnovesja, zdravja in življenja samega. Ko se zvoki proizvajajo s to zavestjo, se poslušalec poveže z vsemi temi lastnostmi in si jih mentalno, čustveno in fizično zapomni. Celice imajo spomin in iščejo tudi ravnovesje, ki prihaja naravnost iz glasbe. Je vir ustvarjalnosti, navdiha in opominja vsa človeška bitja na zmožnost ustvarjanja lastne realnosti, poleg vsega našega okolja nas dela močne, samozavestne in izpolnjene z obiljem in ljubeznijo, glavnim virom za vse vrste zdravja.
Carles Blanch: Mislim, da nam glasba poleg številnih drugih lastnosti pomaga pri povezovanju s čustvi in spreminjanju razpoloženja. Kot umetniku zame predstavlja tudi specifičen življenjski slog, pomaga mi komunicirati, se osredotočati in se poglabljati v svoje vesolje.
Kakšen je vpliv umetnosti na izzive politike in varovanja okolja?
Adriana Alcaide: Politični cilj bi moral biti, po mojem mnenju, vzgoja najmlajših s spoštljivimi vrednotami, spodbujanje skupnostnih dejavnosti, ki združujejo ljudi, ne pa nas ločujejo, da se nenehno borimo, kdo bo najmočnejši, žrtvujemo druge, da dosežemo svoje cilje. Če bi politika sledila poti izobraževanja, da si ljudje postavljajo svoja vprašanja in najdejo svoje odgovore, če bi bilo manj manipulacije, manj lenobe in več zavezanosti skupnosti, razmišljanja o najboljšem za vse, vključevati več kot izključevanje, ustvarjati nove poti, kjer ne bi potrebovali denarja in bi lahko izmenjevali znanja, talente in vrline. Spoštovanje okolja in promocija umetnosti, kulture in glasbe iz bližine, pomagati in dajati orodja umetnikom in učiteljem, da lahko ponudijo najboljše, kar lahko storijo za družbo.
Carles Blanch: Mislim, da ima umetnost velik potencial in sposobnost sporočanja kompleksnih idej na lahkoten in preprost način. Vse, kar pomeni razvijanje ustvarjalnosti in občutljivosti, lahko pomaga graditi boljši svet.
Kako lahko umetnost kljubuje nasilju države nad svobodo izražanja, kakšne so vaše izkušnje?
Adriana Alcaide: Glasba nas spodbuja k iskanju lepote, svobode in miru. Torej, če bi lahko vsi imeli glasbeno izkušnjo v šolah, glasbenih obredih in se vrnili k praznovanju življenja, kot so to storili staroselci, ne bi razmišljali o vojnah, nasilju, ločevanju in moči osebnih ambicij.
Carles Blanch: Mislim, da je ena glavnih funkcij umetnosti komuniciranje. Lahko sporočimo kakršnokoli misel. Na srečo s tem nikoli nisem imel slabih izkušenj.
Kako vidite prihodnost umetnosti in kakšna je njena vloga pri oblikovanju družbe v naslednjih stoletjih?
Adriana Alcaide: Vidim, da se glasba kot zdravilo in svoboden način izražanja v naši družbi krepi, ne pa še v institucijah ali politiki. Individualno zavest raste, vendar bo trajalo nekaj časa, da postane v naši skupnosti bolj obsežna in splošna. Treba je spremeniti vrednote in spremeniti moramo prioritete v naši družbeni strukturi.
Carles Blanch: Menim, da bi morali umetniki s svojimi deli prispevati k blaginji skupnosti in pomagati ozaveščati ljudi o vseh izzivih, s katerimi se srečujemo kot človeštvo.
Kako vidite v naslednjih desetletjih razvoj področja, ki mu pravimo stara glasba?
Adriana Alcaide: Stara glasba v tem trenutku doživlja preobrazbo, išče križišča in mešanje nasprotnih glasbenih stilov. Morda pa bo družba čez nekaj časa nekoliko pogrešala čistost starih časov in bo ponovno iskala vire in specifične jezike različnih zgodovinskih obdobij.
Carles Blanch: Ponuditi bi morali nove načine izvajanja zgodnjega repertoarja in ga na ta način narediti bolj dostopnega vsem.
Umetniki ste ena najbolj ustvarjalnih in inovativnih ciljnih skupin družbe. Vaše mnenje je pomembno za razvoj družbe in civilizacije. Odgovore na to vprašanje bomo poslali kot sporočilo Seviqc Brežice vsem, ki jih to vprašanje nagovarja.
Kakšno bi bilo vaše priporočilo predsednikom držav, njihovim predsednikom vlad in ministrom za kulturo ter poslancem v parlamentih?
Adriana Alcaide: Enaka izobrazba za vse ljudi, bogate in revne. Visoka kakovost javnega izobraževanja. Večji pomen umetniškega znanja v šolah. Spodbujanje umetniških dogodkov v običajnem vsakdanjem življenju šol in izobraževalnih načrtih. Umetniki, ki sodelujejo v šolah, v težkih soseskah, v zaporih, zavetiščih, bolnišnicah. Omogočanje več aktivnosti praznovanja z akustično glasbo, plesom, vizualno umetnostjo. Spodbujanje mladih skupin v državi kot vodilo prihajajočih generacij.
Carles Blanch: Želel bi, da bi znali ceniti kulturo kot osnovni način za zagotavljanje blaginje ljudi in kot resnično pomembno orodje za naše skupno življenje kot skupnost.
Spraševali so Stanka Dešnik (Krajinski park Goričko), Klemen Ramovš (Seviqc Brežice), Vesna Volk (Radio Slovenija) in Marina Žlender (Revija Glasna)
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
