Po podatkih ameriškega geološkega zavoda (USGS) je potres z magnitudo 8,8 udaril nekaj čez polnoč po srednjeevropskem času, in sicer pod Beringovim morjem, približno 136 kilometrov jugovzhodno od ruskega polotoka Kamčatka, na globini okoli 20 kilometrov.

USGS navaja, da gre za najmočnejši potres na svetu od tistega, ki je povzročil katastrofo v Fukušimi marca 2011, od začetka meritev pa ga je preseglo le pet potresov. S tem je potres ob Kamčatki šesti najhujši potres v zabeleženi zgodovini potresov, poroča BBC.

Epicenter potresa se je nahajal 149 kilometrov jugovzhodno od regionalne prestolnice na globini 17 kilometrov.

Na redko poseljenem ruskem polotoku Kamčatka so prebivalci regionalne prestolnice Petropavlovsk-Kamčatski po potresu zbežali na ulice, ruski mediji poročajo tudi o krajših izpadih elektrike in telefonskih omrežij. Zaradi potresa je bilo tam poškodovanih več ljudi, pričakujejo pa se tudi močni popotresni sunki.

Seizmologi so jugovzhodno od Petropavlovska-Kamčatskega sicer že zabeležili močne ponavljajoče se sunke z magnitudo do 5,8, v regionalnem glavnem mestu pa so čutili tresenje z magnitudo 3. Strokovnjaki napovedujejo popotresne sunke, ki bi lahko v nasljednjem mesecu dosegli tudi magnitudi 7,5.

Na obali Avačskega zaliva je bila razglašena nevarnost cunamija, prebivalce pa so predhodno že evakuirali na ruskem otoku Sahalin. Tamkajšnje oblasti so tudi razglasile izredne razmere na Kurilskih otokih, kjer so valovi poškodovali številne objekte in povzročili poplave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na območju so že zabeležili udare večjih valov cunamija. Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, so valovi v Jelizovskem okrožju Kamčatke, v bližini vremenske postaje Vodopadnaja, dosegli višino do štiri metre. Prvi val cunamija je zadel obalni del mesta Severo-Kurilsk.

Območje ob obali ruskega Daljnega vzhoda je že pred 10 dnevi streslo več potresov, ki so jim sledila opozorila pred cunamiji, vendar so jih kasneje preklicali. Na ruskem polotoku Kamčatka se stikata pacifiška in severnoameriška tektonska plošča, zaradi česar je nevarnost potresov velika.

Opozorila pred cunamiji različnih stopenj so bila izdana tudi v nekaterih delih Kitajske, Filipinov, Indonezije, Guama, Peruja in Galapaških otokov ob Ekvadorju, poroča BBC.

Japonske oblasti so opozorile, da bi lahko njeno vzhodno obalo dosegli valovi v višini do treh metrov. Prebivalce obalnih območij so pozvali k evakuaciji ali začasni selitvi na višje ležeča območja.

Mesto na severu Japonske Hokaida so že prizadeli manjši 30-centimetrski valovi, a sledili bi jim lahko tudi višji, opozarjajo oblasti. Številni tamkajšnji prebivalci so zavetje že poiskali na strehah stavb.

Delavci v jedrski elektrarni Fukušima, ki je bila poškodovana tudi v cunamiju leta 2011, so bili evakuirani.

Nacionalni center za opozarjanje na cunamije v ZDA je izdal opozorilo za Havaje, kjer so prav tako napovedali valove do višine treh metrov. Trenutno je sicer najvišji val tam presegel višinio enega metra, vendar pa hujših posledic po poročanju BBC-ja še niso zabeležili.

Prebivalcem območij ob obali so svetovali, naj se nemudoma umaknejo ali poiščejo zavetje v stavbah, visokih vsaj 10 nadstropij. Guverner Havajev Josh Green je ljudi pozval, naj upoštevajo ukaze za evakuacijo in ostanejo mirni, ameriški predsednik Donald Trump pa je Američanom svetoval, naj bodo pozorni na opozorila pred cunamiji. Kalifornijski strokovnjaki sicer ocenjujejo, da v Ameriki najverjetneje ne bodo zabeležili večjega števila žrtev.

Opozorilo pred cunamijem je bilo izdano tudi za zahodno obalo Aljaske, kjer so prav tako že zabeležili prve višje valove zaradi cunamija.

Tudi bolj oddaljene države ob Pacifiku, kot so Kitajska, Filipini in Indonezija, se pripravljajo na morebiten cunami manjših razsežnosti.

Evakuacije nekaterih bolj ogroženih obalnih območij pa so odredile tudi nekatere države v Južni Ameriki, kot sta Ekvador in Peru.