Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V lanski jeseni se je Chinyun Lee s Tajvana, ki je pred leti del študija zgodovine preživela v Ljubljani, po desetih letih vrnila v slovensko prestolnico. Na prijazno povabilo etnologinje Martine Orehovec se je odločila za tridnevno bivanje v Boštanju, kjer je spoznavala navade in običaje, kulinariko in zgodbe iz preteklosti v kraju ob sotočju Save in Mirne ter uživala v gostoljubju, ki jo je povezalo z domačini.

PRVIČ V SLOVENIJI PRED SLABIMI TREMI DESETLETJI

Tajvanska zgodovinarka je prvič pripotovala v Slovenijo leta 1998. »S pomočjo prof. dr. Jane Rošker, danes zelo znane mednarodne sinologinje in tudi moje drage prijateljice, sem se vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Pod vodstvom mentorja prof. dr. Petra Vodopivca, ki mi je dal jasne usmeritve za začetek dela, sem uspešno zaključila doktorsko disertacijo. V zadnjem letu študija, to je bilo v študijskem letu 2001/2002, sem se iz ekonomskih razlogov in zaradi izboljšanja znanja slovenščine preselila v Gotno vas blizu Novega mesta. Živela sem pri Zdenki, zelo prijazni gospe in moji osebni učiteljici slovenskega jezika, ki bo za vedno živela v mojem spominu, čeprav je pred leti umrla. Pogosto sva hodili po gozdu in na cilju spili kavo,« pripoveduje dr. Chinyun Lee, ki se je po zaključenem doktorskem študiju vrnila na Tajvan ter na eni izmed tamkajšnjih manjših univerz predavala svetovno zgodovino.

»Slovenija je ostala v mojem srcu,« poudari in pove, da je pred desetimi leti, leta 2014, pripeljala na obisk v Ljubljano svoje tajvanske študentke in študente. Obisk Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti je obudil nešteto prijetnih spominov, tudi na osebe, s katerimi je stkala iskrene in trajne vezi. Ena izmed tistih, s katerimi je ohranila stik, je boštanjska etnologinja mag. Martina Orehovec.

DRUŽINSKA TOPLINA IN POVEZANOST

»»S Chinyun sva se spoznali v Ljubljani na druženju pri najini skupni prijateljici, bibliotekarki v knjižnici na takratnem Oddelku za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti, in ohranili stik vse do danes. Zelo sem ji hvaležna za gostoljubje, ki mi ga je nudila, ko sem pred leti obiskala Tajvan. Vesela sem, da sem ji lahko ob njenem letošnjem obisku Slovenije za nekaj dni ponudila bivanje v svojem domu, v meni ljubem Boštanju, kjer je spoznala mojo družino, naše navade, predvsem pa kulinariko. Pripravili smo ji tradicionalno slovensko kosilo z domačo govejo juho in vsem kar sodi zraven,« pripoveduje gostiteljica, gostja pa opiše svoja občutja ob srečanju z Martininimi domačimi. »Posebej me je presenetilo, da se enajstčlanska družina zbere skupaj skoraj vsak teden. Pri nas na Tajvanu so družinski odnosi zelo pomembni, a tedenska srečanja so prava redkost,« presenečena pove. »Martinina mati je kot magnet, ki privlači svoje tri otroke, vnuke ter snaho in zeta, da je stalno obkrožena z njimi. Na steni sem videla zbrane fotografije iz njenega življenja – na eni je za šivalnim strojem, na drugi se vozi z motorjem …« je iskreno navdušena nad najstarejšo članico družine, ki je v letošnjem oktobru praznovala 80. rojstni dan. Ob tem pohvali Martininega brata Milana, ki se po delovnem dnevu v Steklarni Hrastnik z veseljem prepusti delu v vinogradu in v lastni vinski kleti: »Je mojster gojenja vinske trte in prideluje odličen, rubinast cviček. V Novem mestu je cviček precej kisel, tu pa ima poseben okus.« Presenečena je, da znajo vsi v kraju nekaj narediti z lastnimi rokami in ob tem pohvali orehovo potico Martinine mlajše sestre Katarine. V zahvalo za prijazen sprejem je gostja pripravila za svoje gostitelje tajvansko večerjo ter navdušila s prepletom okusov in eksotičnih začimb.

ODKRIVANJE PRETEKLIH ZGODB

Skupen čas je mineval tudi v raziskovanju okolice ter odkrivanju zgodb iz preteklosti. Chinyun Lee je med drugim navdušil brivsko-frizerski salon Kreutz v starem delu Sevnice, ki je danes zanimiv razstavni prostor. Njen pogled se je ustavil tudi na stari peči za drva. »To je nekaj, česar na Tajvanu ne potrebujemo,« je omenila, saj je december s povprečnimi temperaturami okoli 15 do 19 °C eden najhladnejših mesecev v tej otoški državi v Tihem oceanu.

Poseben vtis je nanjo naredil ogled sevniškega gradu, s katerim je zaradi mnogih lastnikov, ki so se menjali skozi stoletja, povezanih veliko zgodb: »Kljub temu da v njem ni prvotnega pohištva, lahko še vedno doživimo njegovo veličino in si predstavljamo bogastvo nekdanjih časov med opazovanjem čudovitih tal in fresk.« Z zanimanjem je prisluhnila tudi zgodbi o Lutrovski kleti, v kateri sta bila pokopana mož in hči zadnje lastnice sevniškega gradu, v 16. stoletju pa je bil spodnji prostor, v katerem so delno obnovljene freske, tudi skrivna luteranska kapela.

»Slovenija me vedno znova očara, še posebej ljudje, ki so srčni, pridni in povezani s svojimi kraji,« pravi Chinyun Lee in dodaja, da ji je všeč praznovanje božiča z družino, česar na Tajvanu ne poznajo, kajti večina Tajvank in Tajvancev je budistov ali taoistov.

KITAJSKO NOVO LETO

Na Tajvanu tradicionalno praznujejo kitajsko novo leto. »Prvotno je bilo kitajsko novo leto namenjeno zabavi z družino. Tri generacije so imele skupno silvestrsko večerjo. Družina je delala riževe kolače, vso noč pokala s petardami in prirejala daritve pred oltarjem prednikov. Zdaj je drugače. Zdi se, da je najpomembnejša stvar med kitajskim novim letom prejeti rdeče kuverte z denarjem. Rdečih kuvert ne dajejo samo starši svojim otrokom ali vnukom, ampak jih daje tudi večina zasebnih koncernov in državnih služb, pogosto v znesku enomesečne do polletne plače. Sodoben čas je prinesel še eno spremembo – veliko mladih izkoristi kitajsko novo leto za potovanje v tujino,« pripoveduje in povabi k ogledu spletne strani https://www.tajvan.si/ in https://novice.tajvan.si/, ki ju ureja dr. Saša Istenič Kotar, zaposlena na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete, kjer je docentka za področje sinologije. Istenič Kotar je po svojem doktorskem študiju na Tajvanu odgovorna tudi za Center za tajvanske študije. Ta je bil ustanovljen leta 2009 v okviru Sinološkega društva Yuan, leta 2015 pa je center postal enota Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 19. decembra 2024.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.