Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Ravnateljice (z leve) Valentina Gerjevič, Melita Skušek in Barbara Smolej Fritz v imenu aktiva ravnateljev vseh šol z območja krške in kostanjeviške občine opozarjajo, da šole delujejo na robu zmogljivosti.
Aktiv ravnateljev osnovnih šol na območju mestne občine Krško in občine Kostanjevica na Krki, ki deluje z namenom medsebojne pomoči, izmenjave izkušenj, mnenj in stališč pri profesionalnem vodenju osnovnih šol in šole s prilagojenim programom, opozarja, da se po šolah, podobno kot po vsej Sloveniji, soočajo s perečimi izzivi in težavami, tudi z nekaterimi, za naše okolje specifičnimi, zaradi katerih šole občasno delujejo s skrajnimi napori oziroma prilagoditvami na več področjih.
Eno izmed težav jim predstavljajo avtobusni prevozi, predvsem pri organizaciji načrtovanih ekskurzij in izvedbi dejavnosti v sklopu v povprečju 15 organiziranih dni na razred med šolskim letom, ki jih po šolah namenijo izvedbi naravoslovnih, kulturnih, športnih in tehniških dni, od tega je okvirno dve tretjini takšnih, da učence glede na posamezno tematiko odpeljejo na različne lokacije po Posavju pa tudi izven njega. Kot so nam v pogovoru povedale v imenu aktiva ravnateljev njegova predsednica dr. Barbara Smolej Fritz, ravnateljica Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja, ravnateljica Osnovne šole Jurija Dalmatina Valentina Gerjevič in Melita Skušek, ravnateljica Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, so primorani po šolah zaradi tega vnaprej načrtovane posamezne aktivnosti, ki jih morajo zastaviti pred začetkom novega šolskega leta, že odpovedati ali spremeniti vsebino, sicer preveč obremenijo starše, šolski skladi pa tudi niso vreča brez dna, saj so ti namenjeni tudi sofinanciranju drugih vsebin.
Eno največjih težav predstavljajo avtobusni prevozi, predvsem pri organizaciji načrtovanih ekskurzij in drugih dejavnosti.
»Ni enako, če mi učence odpeljemo v Mladinsko gledališče v Ljubljano ali pripeljemo v naš prostor gledališče s tremi nastopajočimi. Pomislimo, v kakšnem neenakopravnem položaju so naši učenci v primerjavi z učenci v osrednjem delu Slovenije, ki imajo vse na dosegu roke. Tudi mi si želimo zagotoviti našim učencem ogled muzejev, gledališča, opere,« je dejala Skušek, »ali, v preteklosti smo otroke redno vozili v Rudnik Velenje in muzej premogovništva, sedaj si tega ne moremo privoščiti. Običajno peljemo učence, ki se v izbirnem predmetu učijo nemščine, tudi na enodnevno ekskurzijo v Avstrijo. Predračun za avtobusni prevoz za enodnevni izlet na Dunaj trenutno znaša 1900 €.«
Storitve največjega prevoznika so ne le dražje, temveč tudi bistveno slabše
Trenutno po šolah na območju mestne občine Krško in na kostanjeviški šoli primanjkuje skupno 18 strokovnih delavcev.
Če samo ponazorimo z dvema primeroma trenutne cene: posamezen Nomagov avtobusni prevoz učencev (okvirno 50 otrok ali dva razreda) na relaciji Veliki Podlog–Krško na ogled predstave, muzeja, knjižnice idr., pod pogojem, da je odhod pred 8.00 zjutraj, trenutno znaša 232,50 € (brez DDV), iz Kostanjevice v Krško pa 250 € (brez DDV). Če je v mesecu novembru 2021 prevoz otrok na relaciji Krško–grad Brestanica–Krško znašal še 100 € (vključno z DDV), je cena na isti relaciji septembra letos znašala 185 €. Nemalo je primerov, ko prevoznik tudi dvojno zaračunava posamezen prevoz na način, da se odpelje na neko lokacijo po učence ene šole, pri tem pa na lokacijo odpelje učence druge šole, pri tem pa obema šolama zaračuna storitev prevoza.
V šolah imajo tudi vse več učencev, ki zaradi svojih specifičnih razvojnih potreb rabijo spremljevalce.
Pri vsem tem velja izpostaviti, da je kostanjeviška šola v primerjavi s šolami z območja mestne občine Krško še v veliko bolj nezavidljivem položaju, in da jo, posledično pa starše učencev, stroški prevozov še bolj bremenijo, saj Mestna občina Krško vsako leto za vsakega učenca zagotavlja sredstva za izvedbo celotne šole v naravi, in sicer v višini plačila, ki bi sicer bremenilo starše, s tem, da lahko zimsko šolo v naravi šole izvajajo v kraju, ki ga izberejo same, medtem ko letne šole v naravi izvajajo v kapacitetah Zveze prijateljev mladine Krško v Turističnem naselju v Nerezinah. Seveda pa občutijo breme zviševanja cen avtobusnih prevozov tudi vse občine, ki financirajo vsakodnevne prevoze učencev v in iz šole iz dislociranih krajev z območja šolskih okolišev. Dr. Barbara Smolej Fritz dodaja, da so sicer na njihovi šoli v primerjavi z ostalimi šolami vendarle v nekoliko boljšem položaju, saj prevoz otrok s posebnimi potrebami v šolo in domov izvaja zasebni ponudnik prevozov, ki pri svojem delu izkazuje veliko fleksibilnosti in profesionalen poslovni odnos, kar pa, kot izhaja iz napisanega, ne velja za glavnega avtobusnega prevoznika na območju Posavja, ki šolam tako rekoč narekuje, da bi morale svoje dejavnosti prilagajati časovni razpoložljivosti njegovega voznega parka. Žal zasebnih ponudnikov avtobusnih prevozov na našem območju ni dovolj, in še ti, kot smo uspeli poizvedeti, so v pretežnem delu tudi podizvajalci Nomaga, kar, poenostavljeno povedano pomeni, da posledično ne smejo storitve prevozov za potrebe šol izvajati po nižji ceni.
Šole in vrtci so poleg družine prostor, kjer učenci preživijo največ časa.
Pouk poteka ne glede na kadrovski manko
Šolstvo je pomemben del družbenega sistema, ki pogosto, zaradi svoje narave delovanja, ostane zapostavljeno. Trenutno po šolah na območju mestne občine Krško in na kostanjeviški šoli primanjkuje skupno 18 strokovnih delavcev, kar pomeni, da 18 delovnih mest po šolah na območju obeh občin opravijo ostali strokovni delavci kot povečan obseg dela, pri čemer se vodstva šol soočajo tudi s težavami pri usklajevanju njihovih urnikov. Pomanjkanje strokovnih delavcev v povprečju v višini treh odstotkov po šolah mašijo tudi s strokovnimi delavci z neustrezno pedagoško izobrazbo, ki se šteje v šolstvu tudi v primeru, če strokovnemu delavcu manjka le strokovni izpit; v povprečju dveh odstotkov manko učiteljev krijejo s študenti, trenutno s tremi, in s strokovnimi delavci, ki nimajo pedagoške smeri, a poučujejo (filozof, pravnik, ekonomist ipd.). Med njimi, pravijo ravnateljice, so tudi izvrstni sodelavci, ki se trudijo zagotoviti učencem čim bolj kakovostne pogoje za napredovanje, a se je vendarle treba zavedati, da ima vsaka stroka svoja specifična znanja in pristope, kot si, če prenesemo v prakso, tudi ne gre predstavljati, da bi zdravnik ortoped zdravil pljučne bolezni. Upoštevajoč razpoložljiv kadrovski bazen to pomeni, pravi Gerjevič, da si šole ‘kradejo’ kadre. Če so še pred desetletjem na en razpis šole prejele po več deset prijav, tudi več kot sto, sedaj prihaja do tega, da se na razpis ne prijavi nihče, zaradi česar razpise ponavljajo, in če imajo srečo, kot povedo, se prijavi vsaj posameznik z neustrezno izobrazbo, ki pa ga z veseljem zaposlijo, da lahko organizirajo pouk.
Ob navedenem jim veliko težavo povzročajo tudi bolniške odsotnosti zaposlenih, ki jih morajo prav tako nadomestiti z obstoječim kadrom, saj pouka ne morejo prestaviti na popoldanski čas. To ponovno pomeni, da morajo z manj kadra vse delo opraviti v enakem času. V šolah imajo tudi vse več učencev, ki zaradi svojih specifičnih razvojnih potreb rabijo spremljevalce. Ker v primeru slednjih ne gre za poklic, se zaposlijo ljudje različnih profilov, katerih pa so, podobno kot pri učiteljih, še kako veseli. A ker posebnega izobraževanja za to delovno mesto ni, delo pa je zahtevno, so se v krškem aktivu ravnateljev samoiniciativno odločili, da sami organizirajo izobraževanje za varuhe in spremljevalce učencev z območja obeh občin, saj jih, poznavajoč specifike otrok, želijo čim bolje strokovno podkovati, da bi bili ti v čim večji meri strokovna podpora učencem. Kot ugotavljajo, je porast števila učencev z odločbami v nekaterih primerih pogojena tudi s prevelikimi osebnimi pričakovanji otrok oziroma njihovih staršev, ki v želji po visoki oceni pri otrocih sprožajo stiske, posledično pa iščejo rešitev v odločbah, ki otroku omogočajo določene prilagoditve. Sicer se na šolah soočajo tudi s pomanjkanjem tehničnega kadra, predvsem teh manjka v šolskih kuhinjah. Na razpise sicer prejmejo posamezne prijave, največkrat državljanov iz tretjih držav, ki pa niso kvalificirani kuharji in ne poznajo jezika, zaradi česar bi bili potencialno zaposljivi le za najenostavnejša pomožna dela (rezanje zelenjave, pomivanje posode ipd.). Seveda pa si ob tem ne gre zatiskati oči pred dejstvom, da so kuharice ali kuharji v javnem sektorju uvrščeni med 18. in 22. plačnim razredom, ki v povprečju prejema okoli 900 evrov neto osebnega dohodka, ki je nižji, kot ga nudi zasebni gostinski sektor, pa še v njem se povečini soočajo s kadrovskim primankljajem.
Višina osebnega dohodka pa je ob siceršnji ponudbi delovnih mest, ki jih je v zadnjih letih več kot razpoložljivega kadra, tudi glavni razlog, da strokovni kader beži iz šol v gospodarske panoge ali v samozaposlitev, saj velik delež pedagoških diplomantov po zaključenem študiju nikoli ne prestopi šolskega praga, temveč se zaposluje v bolje plačanih sektorjih, v katerih imajo ne le več možnosti profesionalnega individualnega napredovanja, temveč tudi napredovanja v plačnih razredih. Dandanes je plačilo za delo ključen element, ki vpliva na privlačnost poklica, tudi učiteljskega.
Poleg otrok je tudi ‘pravo’ prisotno v šolah
Kot opozarjajo vodstva šol, je šolski prostor postal prenormiran s predpisi, saj že sleherno področje opredeljujejo pravilniki, zaradi česar morajo nenehno posvečati pozornost pravilni izvedbi postopkov, kar obremenjuje, omejuje strokovno delo in duši pristnost šolskega prostora. »Šolski prostor bi moral ostati avtonomen, z večjim zaupanjem do strokovnih delavcev,« pravi dr. Smolej Fritz, saj se, četudi z večino staršev po šolah dobro sodelujejo in konstruktivno rešujejo težave, na vsaki šoli soočajo tudi z nekaj starši, ki imajo nerazumne zahteve. S strani staršev zaznavajo tudi pojave sovražnega govora do strokovnih delavcev, vodstva šole, deležni so posameznih groženj. Prav tako beležijo porast nestrpnosti do učencev priseljencev in učencev Romov. Sicer ne zanikajo, da se pri delu s priseljenimi učenci in Romi tudi sami soočajo s težavami, a so v zvezi s to problematiko nemočni, saj navedeno področje še ni sistemsko rešeno na nivoju države. Posamezne spremembe so sicer na pristojnem Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje že sprejeli, vendar so se te v praksi izkazale za premalo učinkovite. »Ocenjujemo, da bi podpora ob vključitvi otrok, ki se preselijo k nam iz jezikovno različnih držav in tudi otrok iz romskih družin, v šolski sistem morala biti bolj intenzivna, to je že pred začetkom njihove vključitve v šolski sistem, saj še vedno največjo oviro za njihovo uspešno prilagoditev in usvajanje učnih šolskih vsebin predstavlja neznanje jezika, kasneje pa bi se morala podpora prevesiti tudi v obveznosti,« povedo sogovornice. Pri posameznih izdanih ukrepih pri resnejših prestopkih otrok so šole podvržene tudi podrobnim pregledom in preverjanju za šolstvo pristojnih inšpektorjev, ki v nemalo primerih prej kot resnosti samega dejanja sledijo dosledni izvedbi vseh predpisanih postopkov ali dajo večjo težo izjavam otroka in njegovih staršev kot pa šolam in razveljavijo posamezen strožji vzgojni ukrep, ki ga sicer na šolah uporabijo v skrajnih primerih, ko gre za ponavljajoča dejanja in ko vsi predhodno opravljeni razgovori in opozorila ne zaležejo.
Obenem v aktivu izpostavljajo tudi v družbi razvrednoten odnos do stroke: »Ne želimo in ne pričakujemo strahospoštovanja, pričakujemo pa človeško spoštljivost. V šolski prostor se je že ‘spustilo’ preveč različnih deležnikov, ki odločajo oziroma mislijo, da imajo pravico odločati tudi o strokovnih stvareh (metodah dela, ocenjevanju, pripomočkih, gradivih ipd.). Verjetno je odnos do šolstva tudi odraz družbene klime, ki kot vrednoto postavlja v ospredje kapital, pod pravico do svobode govora pa nestrpnost, sovražni govor, nespoštljivost, agresivnost.«
Vzgoja je prvenstvena odgovornost staršev
Šole in vrtci so poleg družine prostor, kjer učenci preživijo največ časa. Vzgojnemu delovanju po šolah sicer posvečajo veliko pozornosti na urah oddelčnih skupnosti, dnevih dejavnosti, organizirajo delavnice in tudi predavanja za starše, a je s strani slednjih pogosto odziv nanje zelo skromen. Na vzgojnem področju imajo veliko izzivov, ki so posledica družbenih razmer in nove tehnologije. Tu in tam prihaja tudi do medvrstniškega nasilja, a je tega relativno malo, saj vsak spor še ne pomeni nasilja, kot ga včasih prikažejo otroci staršem, ti pa posledično v nadaljevanju, nekateri preko vseh razumnih mej, zahtevajo od šol pretirano stroge sankcije. Skozi pogovore se zatem v nemalo primerih celo izkaže, da so se nestrpnosti do posameznih sovrstnikov otroci (ne)hote ‘nalezli’ v domačem okolju med poslušanjem pogovorov staršev. Ne nazadnje tudi strpnega reševanja konfliktov se morajo otroci učiti, prav tako kot se učijo branja in pisanja, pri čemer jim največji vzor predstavljajo ravno starši. Kajti šole so lahko le v pomoč in podporo staršem, ne morejo pa nadomestiti njihove osrednje vzgojne vloge.
Bojana Mavsar
Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
