Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Drug drugega lahko slišimo le, če smo odprti za debato. Niz letošnjih soočanj mnenj zdajšnjih (in bivših) predstavnikov lokalne politike na aktualne teme in vprašanja naših bralcev se začenja z iskanjem ‘za in proti’ argumentov glede načrtovanega azilnega doma na Obrežju in s tem povezane problematike. K sodelovanju smo tokrat povabili svetnika brežiškega občinskega sveta Staneta Tomšeta in Aljošo Rovana, bivšega svetnika v Krškem Aleša Sušo ter sevniškega svetnika mag. Edvarda Turka.
Azilni dom na Obrežju – da ali ne?
Na naše vprašanje, ali podpirajo namero Vlade RS o vzpostavitvi azilnega doma na mejnem prehodu Obrežje, je Aljoša Rovan (Levica) odgovoril, da azilnega doma na Obrežju ne podpira, »ker je lokacija ob avtocesti, v bližini majhnega naselja, brez rednega javnega prevoza, daleč od npr. trgovin, gostiln, zaposlitvenih možnosti, neprimerna. Do zdaj se je kot primer dobre prakse izkazal azilni dom na Kotnikovi v Ljubljani, kjer je nastanjeno manjše število prosilcev za azil sredi večjega mesta. Večjih mest, vsaj večjih od Obrežja, pa je v državi še kolikor hočeš.«
Aljoša Rovan
Aleš Suša, svetnik Levice v prejšnjem mandatu, meni, da mora Vlada RS v skladu s podpisanimi sporazumi v EU poskrbeti za begunce. »Na lokacijah, kjer so zagotovljeni primerni pogoji,« dodaja. Svetnik skupine Korak naprej in Sonce Stane Tomše pravi, da se z namero vlade ne more strinjati, kar je jasno izrazil tudi že na izredni seji na to temo. Po njegovem je razlogov več: »Prvi je ta, da se mi zdi izredno neprimerno, da na vstopni točki, kjer v Slovenijo vstopa in izstopa največje število ljudi, namestijo azilni dom. Lahko rečem, da me ne motijo toliko migranti, ti so dejstvo in ubežati temu ne moremo. Poraja pa se vprašanje, za katerega ne vem, ali imajo odgovorni realne odgovore. Namreč skozi mejo v naši občini prestopi največje število migrantov v Slovenijo. Nekateri izmed njih bodo zaprosili za azil in dobili ugodnosti, ki jim sledijo. Po obravnavi prosilca za azil slednji, razen izjem, pridobi tudi neomejeno gibanje izven območja azilnega doma. Po drugi strani bo istočasno v našem okolju tudi zelo veliko ilegalnih prebežnikov, ki jih bo zelo težko ločiti med prosilci za azil in ilegalnimi prebežniki. Enoznačnega odgovora na to ni in ga nihče nima. Posledično bo še več nekontroliranih ilegalnih vstopov v Slovenijo in EU.« Drugi razlog pa je humanitarne narave, saj je po Tomšetovih besedah tovorni terminal mejnega prehoda Obrežje asfaltiran plato brez naravne sence, na katerem bodo postavljeni bivalni kontejnerji za bivanje od šest do osem oseb.
Aleš Suša
»Ne znam si predstavljati v poletnih mesecih prenočitev v taki namestitvi, kaj šele bivanje v takih pogojih več tednov ali mesecev. Kje so zdaj človekoljubne organizacije?« se sprašuje in kot tretji razlog navaja, da naj bi tujce vključevali v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Sloveniji, kar priporoča tudi Strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, ki jo je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve. »V našem okolju oz. na mejnem prehodu Obrežje si ne znam predstavljati, kako bomo to omogočili tolikšnem številu ljudi? Kako naj bi jih vključili v delovne procese – gospodarstvo? Menim, da smo premajhna skupnost, da bi lahko ustrezno poskrbeli za asimilacijo teh ljudi. Prepričan sem, da bi bilo v večjih skupnostih, gospodarsko močnejših okoljih bivanje prosilcev za azil primernejše. Skrbi me, da bodo tujci v azilnem domu na mejnem platoju Obrežje prepuščeni sami sebi, zdolgočaseni brez vizije. Lahko si predstavljamo, do kod lahko človeka pripelje takšno stanje. Mag. Edvard Turk (NSi) odgovarja: »Nikakor ne podpiram vzpostavitve azilnih domov kjerkoli na ozemlju Republike Slovenije, tudi v Evropi ne. Slovenija mora spodbujati slovenske fante in dekleta, da si bodo ustvarili družine ter se odločali za več kot dva otroka. Žal gre trenutna slovenska in evropska politika v popolnoma napačno, samomorilsko smer.«
Stane Tomše
Kaj predlagajo kot rešitev migrantske problematike?
Od sogovornikov smo nadalje želeli izvedeti, kako bi po njihovo morali reševati migrantsko problematiko. Rovan pravi, da bi bilo prav, da se ne bi pogovarjali o ’ilegalnih migrantih’ in ’problematiki’, »saj s tem te ljudi že a prióri označimo za nekaj nelegalnega in problematičnega. V resnici pa gre za begunce – ljudi, ki bežijo pred vojnami, pred preganjanjem zaradi političnih, verskih idr. razlogov ali pa enostavno pred revščino v njihovih državah oz. s trebuhom za boljšim kruhom. Nihče ne beži od doma, če mu je doma lepo ali vsaj znosno.« Nadaljuje, da po drugi strani v Evropi iz demografskih razlogov rabimo nove ljudi, ki jih bomo morali dobiti iz delov sveta, kjer je demografija drugačna, »kar pač (na žalost nekaterih) pomeni ljudi temnejše barve kože«. Seveda pa Rovan ne podpira tega, »da morajo ljudje potovati s pomočjo tihotapcev, se prevažati prek morja v luknjastih čolnih, se utapljati v rekah itd.« Našteje nekaj očitnih ukrepov, ki so na voljo zahodnim državam, da ljudje ne bi več bežali s svojih domov. Po njegovem je treba »nehati podpihovati vojne za profite orožarskih podjetij, se brez fige v žepu lotiti boja proti podnebnim spremembam, prenehati podpirati skorumpirane diktatorje in nehati z neokolonialističnimi praksami neusmiljenega izkoriščanja naravnih virov in delavcev v državah tretjega sveta.« Mnenje Suše je, da je problematika beguncev trenutno zlorabljena za potrebe evropskih volitev in da v primeru spopada z Iranom lahko pričakujemo še večje število beguncev, ki bodo pritiskali na evropske meje, tudi v Brežicah. »Prav tisti, ki ljudi najbolj strašijo pred begunci, hkrati odločno podpirajo vojaške intervencije na Bližnjem vzhodu. Torej so sokrivi za begunsko problematiko in od njih ne moremo pričakovati nobenih rešitev,« dodaja.
Mag. Edvard Turk
Tomše predlaga, da bi morali migrantsko problematiko reševati kompleksno, znotraj celotne EU. »Kot država članica EU se nikakor s tem problemom ne bi smela ukvarjati sama, temveč bi morala EU prisluhniti in upoštevati predloge za odpravo težav, v večji meri državam, ki jih ta problem bolj zadeva. Predvsem je treba ločiti med begunci in migranti. Begunci odhajajo iz svojih okolij zaradi vojn, da zaščitijo svoja življenja. Druga tema so migranti, ki prihajajo izključno zaradi ekonomskih motivov in nikakor ne more biti sprejemljivo, da prehajajo mejo ilegalno, brez veljavnih dokumentov, s katerimi bi izkazali svojo identiteto. Upravičeno se nam poraja dvom o iskrenih namerah teh prebežnikov. Obravnavati bi jih bilo treba kot prekrškarje, kot vsakega, ki prestopi mejo neke države brez veljavnih dokumentov. Turk je pri svojem odgovoru zelo neposreden: »Pri nas ne gre za migrantsko problematiko, ampak za načrtno ustvarjeno invazijo na Evropo, za boj sposobnih tujcev, ki so jim bila med drugim obljubljena evropska dekleta. Kulturni marksizem, ki se kaže skozi LGBT-propagando, feminizem, demonizacijo belega človeka, kulturo smrti …, povzroča postopno uničenje tradicionalne družine, uničenje družbe in izbris pripadnosti narodu. Narodi brez lastnih otrok so obsojeni na propad. Če je treba kjerkoli reševati migrantsko problematiko, so to njihove izvorne ali kvečjemu prve sosednje države.«
Mnenja o delu varnostnih organov
Zastavili smo jim tudi še vprašanje, ali po njihovem mnenju naši varnostni organi naredijo dovolj za varnost občank in občanov. Rovanov odgovor je sledeč: »Če bi me vprašali pred nekaj leti, bi rekel, da tudi sami varnostni organi ustvarjajo elemente nevarnosti (znašanje nad mirnimi demonstranti, zalivanje Ljubljane s solzivcem), danes pa menim, da policija korektno opravlja svoje naloge. Izkazali so se tudi pri nedavnem streljanju v naši soseski, ko so zadevo rešili brez prelivanja krvi. Zato se sam v naši državi počutim varnega. A varnost ni le varnost pred krajami in fizičnim nasiljem. Zato bi si želel, da bi bili organi učinkovitejši pri pregonu nekaterih državljanov, ki ogrožajo našo socialno, zdravstveno, stanovanjsko in pravno varnost z utajami davkov, negospodarno ali celo koruptivno porabo javnih sredstev, trenjem jajc sodnikom itd.« Suša je prepričan, da morajo varnostni organi s povečano prisotnostjo poskrbeti za varnost ljudi. Kot je odvrnil Tomše, težko komentira, ali varnostni organi naredijo dovolj za varnost občank in občanov. »Vsekakor lahko trdim, da se trudijo po svojih najboljših močeh, so pa očitno že zdaj kadrovsko zelo podhranjeni za območje, ki ga morajo varovati. Če bo namera Vlade RS obveljala in bo namestila azilni dom (kontejnersko naselje) na MP Obrežje, me skrbi, da bo za tako veliko koncentracijo ljudi na tem območju in širše absolutno premalo kadra varnostnih organov ter ne bodo kos svoji nalogi varovanja ljudi in premoženja …« je Tomšetovo mnenje. Medtem ko Turk trdi, da varnostni organi ne naredijo dovolj za varnost ljudi, rekoč, da »bi morali varnostni organi 100-odstotno preprečevati kakršno koli nelegalno prehajanje državne meje in izvajati stroge sankcije nad ilegalci ter še bolj nad njihovimi vodiči in usmerjevalci, ilegalce pa strogo vračati nazaj. S tem bi dokazali, da smo resna in suverena država, ne pa ’banana republika’, kjer policija kontrolira državljane na mejnih prehodih, povsod drugje ob meji pa se dogaja organiziran kriminal tihotapljenja teh ljudi.«
Rok Retelj
Prispevek je v nekoliko skrajšani obliki objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 25. aprila 2024.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
