Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V zadnjih letih se spet obuja ročno postavljanje mlajev, denimo v Pišecah. V Posavskem obzorniku smo napačno zapisali, da je fotografija z Blance, za kar se opravičujemo (foto: arhiv PO).
Praznovanje 1. maja, praznika dela, spremlja kar nekaj običajev, med katerimi sta priljubljena zlasti postavljanje mlajev in kurjenje kresov. Oba imata v naši kulturi dolgo tradicijo in se ponekod tudi povezujeta – najprej se postavi mlaj, nato pa zakuri kres. Poglejmo v zgodovino obeh običajev, ki sta ‘preživela’ tudi v spremenjenih družbenih in ekonomskih razmerah.
Mlaji nekoč ob cerkvenih praznikih, danes ob delavskem
Mlaj je mlado drevo, običajno visoka in vitka smreka ali jelka, ki se ji ‘olupi’ deblo, pusti pa po možnosti košat in lep zelen vrh. Postavljanje mlajev, kot marsikateri običaj, sega še v predkrščansko obdobje, pri čemer naj bi šlo za čaščenje obnavljanja dreves po obdobju zime. V srednjem veku se je postavljanje mlajev razvilo v plemiškem okolju, pri nas je najstarejše pričevanje o tem običaju zapisano na bakrorezu graščine Bokalce iz leta 1679. Proti koncu 18. stoletja je bilo postavljanje mlajev uveljavljeno zlasti ob cerkvenih praznikih, do druge polovice 19. stoletja je bilo to značilno predvsem za kulturo gospode in cerkve. Postavljanje mlaja, kot je uveljavljeno danes, ima po nekaterih virih ‘korenine’ v letu 1919, kos so štirje mladi fantje, ki so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne, na predvečer 1. maja v zahvalo za srečno vrnitev postavili drog z okrašeno brezovo krošnjo. Od tedaj so mlaje najpogosteje postavljali mladi fantje v čast svojim izvoljenkam, pa tudi ob prazničnih priložnostih in slovesnostih, kot so godovanje, birma ali poroka. V zadnjih letih se je ‘razpaslo’ tudi postavljanje rojstnodnevnih mlajev, ki jih ponavadi krasijo letnice slavljenca – pogosto kar s pomočjo ukradenih prometnih znakov za omejitev hitrosti.
Dolgo je veljalo, da se mlaje postavlja ročno, a si v današnjem času pri tem marsikje pomagajo s strojno mehanizacijo, spet drugje obujajo nekdanje ročno postavljanje mlaja s pomočjo drogov, verig, vrvi in drugih podobnih pripomočkov, za kar je potrebnega nekaj znanja in izkušenj. Mlaj sam po sebi sicer ni povezan z delavskim praznikom, a je zlasti po drugi svetovni vojni pri nas to postal tako pomemben praznik, da je del prazničnega ‘obredja’ postalo tudi postavljanje mlajev. Zlasti na podeželju se je to ohranilo do današnjih dni in v marsikateri vasi se posebej potrudijo, da je njihov mlaj višji in lepši kot v sosednji …
Kresovi opozarjajo na pomen delavskega razreda
Kurjenje kresov ni najbolj skladno z aktualno ‘eko-agendo’, a še vedno ostaja priljubljen običaj na predvečer delavskega praznika (foto: arhiv PO).
Za razliko od postavljanja mlajev, ki je nekako ‘pridruženo’ prvomajskemu praznovanju, pa je s praznikom dela bolj povezano kurjenje kresov. Ta običaj ima sicer v mnogih kulturah po svetu, tudi slovenski, dolgo zgodovino in tradicijo. Prižiganje velikega ognja oz. kresa je bilo od nekdaj povezano z verovanjem, soncem, prižiganjem in ugašanjem luči, prehajanjem zimskega v poletni čas in obratno. Ljudje so namreč nekoč verjeli, da s prižiganjem ognja soncu pomagajo pri uravnavanju njegove moči. Danes pri kresovanjih seveda ne gre več za verske obrede, ampak za družabne dogodke, saj svetloba in toplota, ki ju oddaja ogenj, ustvarjata posebno vzdušje, primerno za zabavo in pogovore, strmenje v žareč ogenj pa deluje pomirjajoče. V naši zgodovini so imeli kresovi pomembno vlogo tudi v času turških vpadov, saj so se ljudje z njimi obveščali in opozarjali na prihajajočo nevarnost.
V Posavju ima najdaljšo tradicijo kresovanje pri lovskem domu na Trški Gori, letošnje bo že 36. po vrsti, v zadnjih letih je priljubljeno tudi kresovanje v organizaciji tamkajšnjega gostinca v Dečnem selu. Pred leti je bilo znano kresovanje v Boštanju, kjer so leta 2007 zakurili najvišji kres na svetu, visok več kot 43 metrov, s čimer so se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Mlaje se še vedno bolj ali manj organizirano postavlja v številnih manjših in večjih krajih, eno bolj znanih ročnih postavljanj mlaja v zadnjih letih prirejajo na Blanci. Tradicionalna prvomajska srečanja potekajo na Lisci, Svetem Vidu nad Čatežem ob Savi in Planini nad Podbočjem.
Kurjenje kresov ob prvem maju se je začelo konec 19. stoletja oz. po znanih dogodkih v Chicagu leta 1886, kjer so se izkoriščani delavci organizirali v skupine in sindikate, ki so se borili za njihove pravice. 1. maja tega leta so začeli protestirati in zahtevati pravic in osemurni delovnik. Sprva mirni protesti so se spremenili v nasilne, bomba je ubila osem policistov, umre osem policistov in enajst protestnikov. Čez tri leta so se na mednarodnem kongresu delavcev v Parizu odločili, da bodo vsako leto v spomin na delavce, ki so takrat umrli, organizirali proslave, s katerimi bodo opozarjali na pravice delavcev. Poleg tega so delavska gibanja začela na izpostavljenih vrhovih kuriti kresove, s čimer so opozarjali ljudi, da je naslednji dan – dan spomina na delavce iz Chicaga. Prvomajski kres torej nosi pomembno sporočilo, saj vladajoče opozarja na pomembnost in številčnost delavskega razreda. Običaj se torej ohranja že več kot stoletje, običajno kresovanja spremljajo tudi glasbeni nastopi in koncerti, govori in veselice.
P. P.
Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
