Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Članice kolektiva Prostor vmes (foto: Boštjan Colarič)

Skupina mladih arhitektk in krajinskih arhitektk je pred desetimi leti ustanovila Kulturno društvo Prostor vmes, ki je postalo pomemben akter pri oblikovanju in revitalizaciji urbanih prostorov zlasti v mestni občini Krško. Ob jubileju, ki so ga članice društva obeležile tudi s pregledno razstavo v krškem mestnem parku, smo k pogovoru o delovanju društva, pa tudi o prostorskih izzivih v našem okolju, povabili ustanovni članici društva, arhitektko Lauro Longo in krajinsko arhitektko Laro Gligić.

Kot se spominjata sogovornici, so Kulturno društvo Prostor vmes še kot študentke ustanovile po vzoru skupin in skupnosti, tako iz Slovenije kot iz tujine, ki so se aktivirale na področju prostorskega urejanja. »Razmišljale smo, kako bi lahko izboljšale in oživile naše mesto,« pove Laura Longo, hkrati so si kot študentke ob tem želele pridobiti tudi nekaj prakse ter spoznati, kako se ljudje odzivajo na prostorske intervencije. »Imele smo želje nekaj ustvariti v prostoru in navezati kontakt z ljudmi,« doda njena kolegica Lara Gligić. Prvotno sta bili del ekipe še arhitektki Neža Krošelj, prav tako iz Posavja, in Novomeščanka Teja Gorjup. Kasneje so se jim pridružile še krajinska arhitektka Saša Kolman in arhitektka Zala Košnik. Pri večjih projektih se povezujejo še z drugimi zunanjimi sodelavci. Pred štirimi leti so stopile še v podjetniške vode in ustanovile studio Leppa, v katerem združujejo notranjo arhitekturo, zunanje ureditve in grafično oblikovanje.

Paviljon na Mohorju (foto: Boštjan Colarič)

Med projekti oz. intervencijami v prostor, izvedenimi na njihovo pobudo, lahko izpostavimo vzpostavitev jeklenic za umeščanje inštalacij ter napisa ‘Krško’ na prej zaprti ulici CKŽ, kjer se danes prirejajo butični festivali, društvo pa je podalo tudi predlog za preureditev ulice v mestni trg. Poleg tega vsako leto skrbijo za novoletno okrasitev v starem mestnem jedru in scenografijo dogodkov v okviru CPT ter JSKD v Mencingerjevi hiši, aktivno sodelujejo tudi pri postavitvah razstav v Mestnem muzeju Krško. Začasne inštalacije pogosto vodijo k pripravam trajnih projektov, pri čemer si prizadevajo za ohranjanje zgodovine prostora in ljudi, zbirajo njihove zgodbe ter skozi analizo prostora in urbanističnih elementov oblikujejo trajnostne rešitve. Med pomembnejšimi projekti v starem mestnem jedru so obuditev in ureditev krških gas ter zasnova manjših zelenih ‘žepnih’ parkov. Njihovo delo sega tudi izven starega mestnega jedra, omenimo naj revitalizacijo površin pri Domu starejših občanov v kvalitetno krajinsko ureditev, zasnovo doživljajske ureditve ob Savskih nabrežjih, razglednega paviljona na Mohorju in opazovalnice na Grmadi, sedišč na Raki, ureditev parka v Dolenji vasi idr.

Zelen obod pri DSO Krško (foto: Prostor vmes)

Paviljon na Mohorju in okolica DSO

Na vprašanje, kateri je njun najljubši projekt, ki so ga izvedle v minulem desetletju, se sogovornici po kratkem usklajevanju zedinita, da sta to ureditev okolice DSO Krško in postavitev razglednega paviljona na Mohorju. Prvi zato, ker so z njim oživile prej degradirano območje okoli ustanove, v kateri mnogi preživljajo jesen življenja, drugi pa zato, ker je naletel na zelo pozitiven odziv med ljudmi, kar se odraža tudi v številnih fotografijah, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih, uporabljajo ga tudi v promocijske namene. Česa pa raje ne bi več delale? »Ko smo začele, smo se morale lotiti tudi mnogih fizičnih aktivnosti, recimo pri postavljanju inštalacij iz lesenih palet, zdaj pa naše ‘baterije’ opozarjajo, da nismo več sveže študentke,« malce v smehu odgovori Laura, Lara pa doda, da se kljub temu še vedno lotijo tudi fizičnih opravil, denimo pri novoletnem okraševanju mesta, kar je pogosto treba narediti tudi v dežju ali snegu.

Instalacija z napisom Krško (foto: Prostor vmes)

Največje težave urbanega načrtovanja in predvsem izvedbe ureditev v praksi v naši regiji vidita pri vzdrževanju. »Mesta niso povsem pripravljena na takšne zasnove. Ko smo me začele, je bila to novost za mesto in tudi zdaj, ko so ureditve iz začasnih prešle v trajne, je to še vedno nekaj zelo novega. Zaradi tega pride do težav pri vzdrževanju, za kar moraš imeti zagotovljena sredstva, predvsem pa znanje,« pove Laura. »Največ težav je pri vzdrževanju zelenja, npr. dreves po mestu, ki niso takšna, kot bi morala biti in kakršen je njihov potencial, ker so preveč obrezana,« doda Lara in spomni na lansko obrezovanje drevoreda ob glavni cesti skozi Krško, na katerega so tudi same opozorile občino in vzdrževalcem dale strokovne napotke, kako bi bilo to bolje narediti. Tudi same imajo negativno izkušnjo z vzdrževanjem ureditve, ki so jo zasnovale, in sicer z že omenjeno ureditvijo okolice DSO oz. spodnjega zelenega oboda, ki je zasajen z okrasnimi travami, trajnicami in grmovnicami, ki so ga sprva vztrajno kosili kot navadno zelenico oz. so šele sčasoma dosegle, da mora zadeva izgledati malo ‘divje’ in rasti tudi čez zimo. »V zadnjih letih vidimo, da se stvari premikajo na boljše in da tudi drugje, npr. pred občino, trave ostanejo čez zimo in jih pokosijo spomladi,« ugotavlja mlada krajinska arhitektka.

Novoletna okrasitev v Krškem (foto: Prostor vmes)

Pri pogledu na naša mesta, denimo na veduto ob vstopu v Krško, ju tako kot večino obiskovalcev ‘zbode v oči’ nekdanja tovarna celuloze in papirja oz. kot pravi Laura: »To je nekaj, kar je zelo agresivno v prostoru, hkrati pa velik potencial, in na tem področju bi se morali lotiti načrtovanja in urejanja.« Lara se je tej temi posvetila v magistrski nalogi in kot je ugotovila, so po svetu primeri, »ko se zapuščena, degradirana industrijska območja preoblikujejo v urbane, zelene prostore z novim, alternativnim programom. Tam bi lahko nastala nova kulturna cona in na nek način središče mesta.« A v Krškem se zatakne že pri prvem pogoju – to je seveda javno lastništvo območja, kar onemogoča kakršne koli konkretne nadaljnje aktivnosti.

Ujemi pogled na Grmadi (foto: Prostor vmes)

Manjši projekti brez strokovne umestitve

Posavska mesta so, zlasti to velja za Krško, urbanistično slabše zastavljena, saj se, kot poudarja Laura, na več območjih programi ne skladajo med sabo, zato se nenehno išče pravi odgovor, kako vsebine povezati med sabo in kam jih umestiti. »Ponekod so težave z lastništvom in je treba priložnosti iskati drugje, s tem pa nastaja nek kaos v prostoru,« opozarja. »Manjka vizija razvoja, k čemu stremimo. Ko se danes lotevamo projektov, tudi z evropskimi razpisi, se ne gleda na širšo sliko, ampak zgolj točke v prostoru, ki med sabo niso povezane. Morali pa bi začeti s celotno sliko, kakšno mesto želimo in slediti temu,« dodaja Lara. V zadnjih umestitvah večjih projektov v mestu (bazen, PUŠ, OŠ dr. Mihajla Rostoharja …) vendarle vidita skladnost s prostorskim načrtom, večja težava pa so manjši projekti, npr. tisti, ki nastajajo v okviru t. i. participativnega proračuna, pri katerih je tega premisleka manj oz. bi se morala pri njih bolj upoštevati stroka. »Super je, da se ljudje lahko vključujejo v snovanje projektov, saj je to tudi ena naših želja, vendar bi moral biti pri konkretnih predlogih poleg tudi arhitekt ali krajinski arhitekt, da jih spravi v neko sprejemljivo obliko. Zdaj imamo kup manjših ureditev, npr. fitnesov na prostem in otroških igral, brez vpetosti v prostor, premišljene umestitve, zadostnega senčenja ipd.« razloži Laura, »zato namesto otroških igrišč dobimo le ‘igrala na površini’«, jo dopolni Lara, kar ni najbolje za prostor. Navsezadnje si ne one ne občani ne želijo, da so projekti le kljukice v proračunu, temveč da resnično smiselno rešujejo potrebe v mestih.

Zunanja ureditev pri DSO Krško – plato z nišami (foto: Prostor vmes)

Potenciali razdeljenega mesta

Ko beseda nanese na podobe oz. elemente, ki izražajo mestno identiteto. Značilno, npr. za Krško, najprej izpostavita že omenjeno ‘celulozo’, ki povezuje na tri dele razdeljeno mesto in ima, ko je bilo že poudarjeno, kljub degradaciji in neestetskemu videzu velik potencial. V starem mestnem jedru so v društvu, pravi Laura, kot element mestne identitete prepoznale značilne krške gase oz. prehode iz mesta do Save, ki so strukturna posebnost mesta, čeprav jih, nadaljuje Lara, v trenutnem stanju ne doživljamo na ta način, saj jih prekinjata zelo prometna cesta in protipoplavni zid. »Zgodovinsko gledano pa so ljudje hodili po teh uličicah od hriba do reke, vsaka je bila imenovana po neki značilnosti,« še pove ter doda, da jim je bil pri raziskovanju njihove preteklosti v veliko pomoč tudi Slavko Šribar. Dve gasi sta bili po zasnovi revitalizacije s strani Prostor vmes že izvedeni, Jermanova (2019) in Poštna (2021). Za preostalih pet so prav tako sodelovale pri pripravi projekta, ki bo niz prečnih prehodov in zgodbo, ki jo nosijo, povezal v celoto.

Z razstave 10 let v mestu (foto: Prostor vmes)

Razstava ob 10-letnici

KD Prostor vmes je 10. julija v pripravilo odprtje razstave »10 let v mestu«, ki prinaša pregled njihovega dela skozi minulo desetletje po vsebinskih sklopih. Razstava je postavljena v krškem mestnem parku, nekaj plakatov pa je nameščenih še na lokacijah, kjer so običajno postavljene njihove inštalacije, denimo pred občino, na zaprtem odseku CKŽ in v Josipininem parku. Razstavo si lahko ogledate še do konca septembra.

Na drugi strani Save, na Vidmu, je pomembna in združevalna mestna točka Trg Matije Gubca, katerega zasnovo je po njunih besedah možno izboljšati. Smiselna bi bila sicer celovita prenova, za začetek pa vsaj preureditev fontane, ki je moteča za izvedbo nekaterih dogodkov, zato bi jo lahko poglobili oz. bi jo preuredili v vodne curke iz tal, na kar so nekajkrat namignile, po zadnjih informacijah pa se že nekaj premika v to smer. Ko so pripravljale sicer zaenkrat nerealizirano lansko novoletno okrasitev na trgu na temo energije v mestu, so razmišljale tudi o vključitvi vzporedne ulice ob Cesti 4. julija (od t. i. podmornice do hotela), ki bi se lahko lepo povezala s trgom. »Vprašanje je, ali res potrebujemo dve vzporedni cesti, ali bi bilo bolje razmišljati o tem, da se tam umiri promet, razširijo gostinske terase, umesti parkovna ureditev, torej o celoviti prenovi tega območja,« razmišljata obe skupaj.

Velik potencial vidita tudi v prostoru oz. območju ob Savi na obeh bregovih in celotnem območju mesta, še zlasti pa od mostu obvoznice v Žadovinku navzdol oz. proti nuklearki, kjer bo na podlagi njihove zasnove izvedena ureditev poti z ambientalnimi izboljšavami, zasaditvijo dreves, klopic za sedenje in mikro umestitvami manjših elementov urbane opreme. »Seveda bi bilo smiselno celo območje ob Savi povezati v skupno ureditev, ki jo tudi razbereš kot skupno pot, vendar smo malo izgubili ta stik z reko,« pravi Laura. Kljub temu pa se zavedajo, da je Sava ‘divja’ reka, zato v obrečnem prostoru, ki je potencialno tudi poplavno območje, ni možno urediti vsega, kar si želiš oz. so nekatere njihove še bolj velikopotezne ideje neuresničljive. Omenjata tudi potencial zelenih, gričevnatih zaledij Krškega, kakršna so npr. Mohor in Grmada, Tri lučke oz. Sremič, Trška Gora, Libna itd.

Ko se dotaknemo še tretjega dela mesta, ki ga običajno imenujemo Spodnji Grič, naletimo na težavo širjenja mest na krilih potrošništva in gradnje novih trgovskih centrov, pri čemer ima Krško, poudarja Lara, zaradi utesnjenosti še posebno težavo in druge možnosti širjenja kot proti jugu niti nima. »Nič ni narobe, da ima mesto neko takšno cono, je pa seveda smiselno te cone načrtovati in graditi v trajnostnem duhu, t. i. sustainability, tako da bi mogoče morali več pozornosti nameniti temu, da trgovska središča poleg ogromnih asfaltnih površin, namenjenih parkiranju, vključujejo tudi zelene površine in ponujajo prijeten vstop v mesto,« meni Laura. Drevored, ki se še dopolnjuje, sicer kaže, da razmišljamo tudi o tem, pa tudi trendi gredo v to smer, saj ozelenitve ponujajo bolj prijazno okolje tudi kupcem oz. uporabnikom teh središč.

Niso dovolj le ureditve, rabimo vsebine

Resnici na ljubo pa Krško pri tem ni izjema, nadaljuje Lara, ampak se s podobnimi težavami srečujejo v večini mest. Skupna težava vsem je, kako ljudi pripeljati nazaj v stara mestna jedra, saj se širijo le predeli trgovskih središč, ki ljudem postajajo ne le točke nakupovanja, ampak tudi druženja in se tam vzpostavlja tudi ta aspekt življenja. »Stara mestna jedra še vedno predstavljajo lepo strukturo, zanimive objekte, za katere si želimo, da ne propadajo, ampak živijo z nami, zato se sprašujemo, kaj narediti oz. katere vsebine bi bile ljudem zanimive v mestnih jedrih,« razmišlja Laura in omeni projektno nalogo SOFTacademy, katere cilj je revitalizacija območja bivše trgovine Borovo in sedanje trgovine Mercator skupaj s pešcono in v ozadju površin Bohoričevega kareja. Seveda gre za zahtevno vprašanje, ki ga, meni Lara, le z ureditvami ni možno rešiti, kar je razvidno na primeru Kranja, ki ima lepo urejeno mestno središče, a prav tako relativno prazno. »V mesto je treba vrniti vsebine. Časi so takšni, da se nam vedno mudi in iščemo najhitrejši način, da opravimo, kar je nujno, in dokler imamo v trgovskem središču vse na kupu, je tam najbolj enostavno. V mestnem jedru to ni možno in ne moreš se povsod pripeljati z avtom čisto blizu,« še izpostavi.

Menita, da je zavest o pomenu krajinske in arhitekturne ureditve med ljudmi čedalje višja, k čemur zagotovo pripomore tako njihovo delo kot delo drugih podobnih skupin. Opažata tudi, da postajamo čedalje bolj zahtevni in želimo višjo kakovost bivanja, tako v notranjih prostorih in okolici svojih bivališč kot v javnem prostoru.

Peter Pavlovič

Članek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
 

Delite na Facebook

Tweet

Sledite nam

Shranite

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.