Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
https://www.posavskiobzornik.si/images/imgKatalogIzdelek/min/386013.jpgŽivite ob prometno obremenjeni cesti ali železniški progi, v bližini tovarne ali skladišča in vam hrup, ki ga povzročajo ti objekti, greni življenje? Vam živce (in zdravje) para nedeljska košnja trave ali žaganje drv pri sosedu, morda tudi nenehen pasji lajež v soseščini? Če ste na katero od teh vprašanj odgovorili pritrdilno, še zdaleč niste edini, saj naj bi zaradi preobremenjenosti s hrupom trpelo kar 180 tisoč Slovencev in Slovenk, torej skoraj vsak deseti prebivalec in prebivalka.
A kdor se je kdaj soočil s takšno težavo, ve, da je posameznik, ki trpi zaradi prekomernega hrupa, glede tega precej nemočen, saj se pristojne ustanove (policija in inšpekcije) na tovrstne prijave bodisi ne odzivajo bodisi ne ukrepajo dovolj odločno. Na to že vrsto let opozarja Brežičan Davorin Kugler, pobudnik civilne iniciative Združenje državljanov proti zvočnemu posiljevanju, v kateri ima zgolj v lokalnem okolju več kot 100 somišljenikov. V združenju opozarjajo, da je bila do konca leta 2005 v veljavi Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, v skladu s katero sta bila uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev in kladiv in izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro, v nočnem času in ob nedeljah pa torej ne, prav tako je bilo vse našteto prepovedano tudi na praznik, če je bil dela prost dan. Omejitve niso veljale za opravljanje nujnih vzdrževalnih del in za opravila, povezana s kmetijsko dejavnostjo. Nadzor nad izvajanjem teh določil so opravljali inšpektorji in policija, za kršitev pa je bila zagrožena denarna kazen v višini 5.000 takratnih tolarjev (danes bi bilo to komaj dobrih 20 evrov).
A omenjena uredba že od 1. 1. 2006 ne velja več, saj je namesto nje stopila v veljavo Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki pa je bolj kot omejevanju hrupa namenjena temu, da preprečuje odškodninske tožbe prebivalcev, preobremenjenih s hrupom (takšnih naj bi bilo kar 180 tisoč). Uredba namreč določa, da hrupa ne povzročajo ceste in odprta parkirišča z manj kot milijon vozili letno, železnice z manj kot 10.000 letnimi prevozi, skladišča z manj kot 10.000 tonami letnega pretovora itd. Ustavno sodišče je že leta 2022 ugotovilo, da je uredba neustavna, a je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kljub že sredi leta 2023 pretečenemu roku in večletnim opozorilom Varuha človekovih pravic Petra Svetine še vedno ni noveliralo, pri čemer se sklicuje na kadrovsko podhranjenost. Na omenjenem ministrstvu sicer pravijo, da pripravljajo predlog novele Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, s katero želijo urediti predvsem področje hrupa pri obratovanju vetrnih elektrarn, hrupa toplotnih črpalk ter uvesti nekaj manjših sprememb za boljše izvajanje same uredbe. »Spremembe bi lahko bile pripravljene do konca letošnjega leta. Namen te uredbe je sicer urejanje hrupa, ki ga povzročijo viri, kot so industrijske naprave, letališča, pristanišča in naprave za obdelavo odpadkov. Ne ureja pa ta uredba hrupa naprav, ki se uporabljajo v gospodinjstvih, torej tudi ne hrupa, ki nastane zaradi uporabe vrtnih in delovnih strojev,« so nam pojasnili. Omejitve uporabe vrtnih in delovnih strojev namreč lahko določi vsaka občina v občinskem odloku, nekatere občine imajo to urejeno (več o tem v nadaljevanju), v tem primeru je za nadzor in ukrepanje pristojna občinska inšpekcija. »Občani lahko preverijo, ali občina, v kateri živijo, omejuje obratovanje vrtnih in delovnih strojev v izdanih občinskih odlokih. V primeru, da občina tega ne ureja, lahko občani to zahtevajo od svoje občine,« so še sporočili z ministrstva.
Hrup je definiran kot zvok, ki je glasen, neprijeten ali neželen. Pri preveliki izpostavljenosti lahko pri ljudeh povzroči vznemirjenost, motnje spanja, poškodbe sluha in poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Pri dolgotrajni izpostavljenosti se najpogosteje omenjajo negativni vplivi na delovanje srca in ožilja.
Ne (le) kaznovati, ampak opozarjati
Trenutno stanje tako po mnenju mnogih predstavlja nekakšno pravno anarhijo, problematika glede hrupa (predvsem tistega, ki ga povzročajo vrtni in delovni stroji), pa se je zato poslabšala. Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM) namreč določa, da je kaznivo le motenje miru in počitka s hrupom med 22. in 6. uro, pri čemer ne gre za nujne intervencijske ali vzdrževalne posege (globa za ta prekršek znaša od 83,46 do 208,65 evra), ne pa tudi v dnevnem času ob nedeljah in praznikih, torej dnevih, namenjenih počitku in praznovanju. Ker se takrat pogosto (in po opažanju mnogih čedalje pogosteje) najde kdo, ki kosi travo, popravlja napušč, žaga drva in podobno, se tako namen prostih dni izniči. Ustrezna zakonska ureditev tega področja, predvsem pa njeno izvajanje s strani policije in redarstva, bi preprečila številne medsosedske spore, medsebojno ovajanje in zamere, do česar prihaja zaradi stanja, kakršno je danes, meni Kugler. Ponekod v tujini, denimo v nekaterih nemških zveznih deželah, so za kršitve na področju hrupa zagrožene visoke denarne kazni, npr. tudi 50.000 evrov za košnjo ob nedeljah, a Kugler pravi, da si pri nas ne želi uveljavitve tako drastičnih kazni, ampak predvsem več ozaveščanja o tej problematiki in opozarjanja kršiteljev s strani policije (tudi na podlagi lastnih opažanj, ne le prijav), saj redarske službe ob nedeljah praviloma ne delajo. V skladu z ZJRM se za prekršek kaznuje tudi tistega, ki z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila (ne glede na dnevni čas) moti mir ali počitek ljudi, kar ni posledica dovoljene dejavnosti. Predvidena globa znaša 104,32 evra.
Na Ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo nov zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so nam pojasnili, je besedilo trenutno v fazi medresorskega usklajevanja, ki naj bi bilo v kratkem zaključeno, nato pa bo predlog zakona šel v vladno obravnavo. Odgovora, kako bo vsebinsko urejena problematika hrupa, z MNZ nismo prejeli, iz javno dostopnega gradiva pa je razbrati, da bo zakon le zvišal globe za kršitve javnega reda in miru, ne bo pa (kot tudi veljavni zakon ne) predpisoval kazni za povzročanje hrupa ob nedeljah in praznikih podnevi oz. je to še naprej prepuščeno občinskim odlokom.
Na NIJZ so ob lanskem mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu (obeležujemo ga zadnjo sredo v aprilu) opozorili na raznolikost zakonodaje glede na različne vire hrupa oziroma okolje, v katerem prihaja do hrupa. Hrup na javnih prireditvah ureja Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, hrup v delovnem okolju Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu, hrup v bivalnem okolju, ko ga povzročajo obrati, naprave in/ali infrastruktura, Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju; ko ga povzročajo ostali viri, kot so prezračevalne naprave, toplotne črpalke, kosilnice in druga orodja, pa Stvarnopravni zakonik; in nazadnje še hrup v soseski, ki ga ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru. Skratka, precej zapleteno, zato ni čudno, da ljudje običajno ne poznajo teh razlik. »Pomembno je, da svojo pritožbo/vprašanje naslovijo na pravi naslov. NIJZ pri tem prebivalcem vedno pomaga,« pravi dr. Sonja Jeram iz Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ, ki se strinja, da področje ni dobro urejeno. »Predvsem hrup v bivalnem okolju za vire, ki niso predmet Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, je velik problem. To je hrup različnih naprav, kot so prezračevalne naprave, toplotne črpalke ali pa košnja trave, pogoste zabave, glasna glasba. V teh primerih morajo sosedje reševati probleme sami in pogosto po nepotrebnem prihaja do sporov in tožb. Smiselno bi bilo to področje urediti na lokalni ravni,« pravi Jeram. Po njenem mnenju rabimo predvsem dober in centralen sistem spremljanja vseh pritožb zaradi hrupa, s čimer bi osebo, ki jo hrup moti, vodili z vprašanji tako, da bi prišla pritožba na pravi naslov. Z dobrim pregledom pritožb v času in prostoru bi se lažje odločali za najbolj nujne oziroma večje intervencije. Treba bi bilo tudi kadrovsko okrepiti službe nadzora in predvsem izboljšati dialog s prebivalci.
Posebna odloka le v krški in brežiški občini
Poglejmo, kako je področje hrupa urejeno v posavskih občinah. V mestni občini Krško ga ureja Odlok o javnem redu in miru (Uradni list RS, št. 45/12), po katerem je od ponedeljka do sobote v naseljih v času od 22. do 6. ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dan, prepovedano uporabljati motorne kosilnice, motorne škropilnice, motorne žage in druge delovne naprave z motorji na notranje izgorevanje; prepoved ne velja za nujna vzdrževalna dela in kmetijska sezonska opravila. Na območju občine je narejena študija hrupa, ki kategorizira posamezna območja v različne stopnje varstva pred hrupom. Za posamezno stopnjo so določene mejne vrednosti, ki so različne za obdobje dneva, večera in noči. Prav tako študija zajema ocenjen hrup, ki ga povzroča promet. Morebiten predviden hrup na industrijskih območjih je vedno predhodno najavljen preko medijev, pravijo na MO Krško, pobud za spremembe na tem področju pa trenutno niso zasledili.
Tudi v občini Brežice je v veljavi Odlok o varstvu javnega reda in miru, ki določa, da je v strnjenih naseljih ob nedeljah in praznikih prepovedano uporabljati kosilnice ali naprave z motorji na notranje izgorevanje, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa za košnjo in urejanje zelenic. Prepoved ne velja za pripravo krme za domače živali in obdelavo kmetijskih površin. »V stiku z občani smo doslej zabeležili posamezne pripombe občanov na povišan hrup ob koncertih v mestnem jedru, o hrupu pred gostinskim lokalom, zvonjenju zvonov ter v primerih, ko so se ljudje preselili iz urbanega okolja na podeželje in jih je zmotilo oglašanje domačih živali,« so sporočili z brežiške občine, pobud za spremembo občinske regulative pa ni zaslediti, pravijo, zato tudi spremembe veljavnih občinskih aktov na tem področju niso načrtovane.
Za razliko od krške in brežiške Občina Sevnica nima posebnega občinskega predpisa za urejanje področja hrupa. »Na območju občine je nekaj točk, kjer prihaja do obremenitev s hrupom. Mesto Sevnica je precej izpostavljeno prometnemu hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa. Poleg tega je v mestu industrijska cona, kjer ob delovnih dneh občasno prihaja do povečane obremenitve s hrupom zaradi proizvodnih procesov. Na podeželskih območjih se občasne obremenitve pojavljajo zaradi uporabe kmetijske mehanizacije. Prebivalci kot moteče večkrat izpostavijo tudi strelišče na Radni in dejavnosti lovskih družin. Pojavljajo se tudi posamezne pritožbe zaradi športnih aktivnosti na javnih igriščih,« so sporočili z občine, a poudarili, da so ti viri hrupa del vsakdanjega življenja v tako urbanem kot podeželskem okolju. V zadnjem obdobju niso prejeli konkretnih pobud za dodatno regulacijo področja hrupa in zato tudi ne načrtujejo sprejema občinskega predpisa, kljub temu pa pozorno spremljajo dogajanje in so odprti za pobude občanov.
Tudi Občina Radeče trenutno nima sprejetega posebnega predpisa, ki bi celovito urejal področje hrupa – bodisi industrijskega, kmetijskega ali tistega, ki izvira iz uporabe raznih strojev v domačem okolju, kot tudi hrupa, ki ga povzročajo domače živali. Kot morebitno bolj izpostavljeno območje, kjer se prebivalci lahko pogosteje soočajo s povečano stopnjo hrupa, omenjajo naselje v okolici tovarne Radeče papir nova: »Industrijska dejavnost v tem delu občine lahko ob določenih obdobjih pomeni večjo obremenitev zaradi prekomernega hrupa za tamkajšnje prebivalce, vendar pa si prizadevajo za zmanjšanje le-tega.« Področje prekomernega hrupa je bilo nedavno obravnavano tudi na seji občinskega sveta oz. je bil v prvi obravnavi predstavljen predlog Odloka o javnem redu in miru, ki v določenem delu obravnava tudi vprašanje hrupa. »Gre za korak v smeri boljše regulacije in nadzora nad to problematiko, končna vsebina pa bo znana po morebitnem sprejetju odloka v nadaljnjih fazah postopka,« so sporočili z občine.
V najmanjših dveh posavskih občinah, Kostanjevici na Krki in Bistrici ob Sotli, prav tako nimajo svojih predpisov glede hrupa oz. upoštevajo določila Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Medtem ko se v kostanjeviški občini pojavljajo pritožbe zaradi čezmernega hrupa ob nekaterih prireditvah (veselice, FKK …) in zaradi kričanja na terasi enega gostinskega obrata, v Bistrici kot kritične točke izpostavljajo strelišče na glinene golobe in na tarče v vasi Kunšperk ter žago v naselju Zagaj, zaradi katerih so zaradi prekomernega hrupa prejeli pritožbe občanov.
Na Medobčinskem inšpektoratu – Skupnem prekrškovnem organu občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica, ki je zadolžen za izvajanje omenjenih odlokov v posavskih občinah (razen kostanjeviški), so v zadnjih letih obravnavali malo kršitev, povezanih s področjem hrupa, v lanskem letu je bil denimo izveden le en prekrškovni postopek in izrečeno eno ustno opozorilo. »To je posledica dejstva, da se v zadnjem času uporablja vedno več električnih in baterijskih strojev za vzdrževanje zelenic, ki niso prepovedani in niso hrupni, po drugi strani je posavsko območje pretežno kmetijsko in se v vaških okoljih izvajajo v istem času mnoga kmetijska opravila, ki niso prepovedana, zato košnja ter druga dela ob domovih občanov ne izstopajo ter ne pomenijo motečega elementa za večino občanov,« pravi vodja inšpektorata Martin Cerjak. Po njegovem mnenju je zakonodajna ureditev na tem področju primerna, predlaga pa več osveščanja občanov in usmerjanje na uporabo nemotečih strojev, ki ne povzročajo hrupa, ki jih je možno dobiti na trgu tudi za zmerno ceno.
Marsikateri zagati ali sporu v zvezi s hrupom bi se lahko ne glede na predpise in njihovo izvajanje izognili zgolj z upoštevanjem enega osnovnih načel medčloveških in medsosedskih odnosov – obzirnostjo. Če res ne gre drugače kot ropotati v nedeljo ali na praznik, naj se to sosedu pravočasno pove oz. ga opozori, vsekakor pa naj to ne postane stalna praksa. Konec koncev je načelo »šest dni dela in en dan počitka« temelj naše civilizacije in za kakšen centimeter višja trava na zelenici pred hišo pač ni razlog, da bi se mu morali odreči.
Peter Pavlovič
Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.