Hkrati je nedeljski rop v Louvru v Franciji ponovno razvnel polemiko o pomanjkljivi varnosti v francoskih državnih muzejih, kar je, kot je v nedeljo povedal novi francoski notranji minister Laurent Nuñez, “velika šibka točka”. Celoten rop je po njegovih navedbah trajal le sedem minut, izvedla pa naj bi ga izkušena ekipa, v kateri naj bi bili po besedah francoskega notranjega ministra “verjetno tujci”.

Po skorajda filmskem ropu v muzeju Louvre oblasti storilcev še vedno niso ujele. Kot je v nedeljo objavilo francosko ministrstvo za kulturo, so tatovi skupno ukradli osem neprecenljivih kosov nakita (devetega, krono, ki je pripadala ženi Napoleona III., so poškodovano našli v bližini muzeja). Na seznamu, ki so ga objavili, je med drugim ogrlica iz smaragdov in diamantov, ki jo je Napoleon podaril svoji soprogi, cesarici Mariji Luizi. Ukradli so tudi diadem s skoraj 2000 diamanti, ki je nekoč pripadal cesarici Evgeniji, in ogrlico, ki je bila nekoč last poslednje francoske kraljice Marije Amelije. Po navedbah spletne strani muzeja Louvre jo krasi osem safirjev in 631 diamantov.

Storilci naj bi po poročanju medijev po dejanju pobegnili s skuterji, zaenkrat jih še niso odkrili. Louvre pa se je danes odprl tudi za obiskovalce. Francoski minister za pravosodje Gerald Darmanin je danes prav tako priznal pomanjkljivosti pri varovanju Louvra. “Zagotovo nam je spodletelo, saj so ljudje lahko parkirali transportno lestev sredi Pariza, se v nekaj minutah povzpeli nanjo, ukradli dragocene dragulje in razkrili žalostno podobo Francije,” je povedal za francoski radio.

60 preiskovalcev meni, da je rop načrtovala in izvedla organizirana kriminalna skupina. V muzej so tatovi v nedeljo prišli med 9.30 in 9.40, kmalu po tem, ko muzej ob 9. uri odpre vrata za javnost, je po navedbah STA povedal vir, ki je blizu preiskavi. Uporabili so transportno lestev, da so prišli do Apolonove galerije s francoskimi kronskimi dragulji, in rezalno opremo, da so prišli skozi okno in odprli razstavne vitrine. 

Po posredovanju muzejskega osebja so se tatovi podali na beg in pri tem za seboj pustili del opreme, ki so jo uporabili pri ropu, je ob tem sporočilo francosko ministrstvo za kulturo. 

Nedeljski rop odmeva tudi v francoski politiki, poroča Guardian. Vodja skrajno desne stranke Nacionalni zbor Jordan Bardella je ob tem, ko se predsednik Emmanuel Macron že tako sooča z razdrobljenim parlamentom, na omrežje X zapisal: “Louvre je svetovni simbol naše kulture,” ter dodal: “Ta rop, ki je tatovom omogočil krajo draguljev francoske krone, je neznosno ponižanje za našo državo. Kako daleč bo še seglo razkrajanje države?” Macron pa je obljubil, da bo Francija “dela dobila nazaj, storilci pa bodo privedeni pred roko pravice”. Dodal je tudi: “Tatvina, ki se je zgodila v Louvru, je napad na dediščino, ki jo cenimo, ker je del naše zgodovine.” 

Alexandre Giquello, vodilni predstavnik francoske avkcijske hiše Drouot Patrimoine, je ob tem ocenil, da tatovi plena v trenutnem stanju ne bodo mogli prodati. Nedeljski rop je bil prva kraja v Louvru po letu 1998, ko so iz muzeja ukradli sliko francoskega slikarja Jean-Baptista-Camille Corota, ki je niso nikoli več našli.

“Gre za velik rop,” je za Guardian povedal Nuñez in poudaril, da so bili varnostni ukrepi v Louvru v zadnjih letih okrepljeni, zdaj pa jih bodo dodatno zaostrili v okviru prihajajočega večmilijonskega načrta prenove muzeja.

Varovanje v Louvru je še vedno strogo – Mona Liza je denimo zaščitena z neprebojnim steklom in shranjena v klimatsko nadzorovani vitrini. Kljub temu pa je nedeljski rop pokazal, da zaščita ni enako dosledna za vseh več kot 33.000 predmetov v muzeju. Ena izmed obiskovalk Louvra, Magali Cunel, učiteljica francoščine iz okolice Lyona, je povedala na glas, kar je marsikdo razmišljal: “Kako lahko nekdo z dvigalom pride do okna in sredi dneva odnese dragulje? Neverjetno je, da ima tako slaven muzej lahko tako očitne varnostne pomanjkljivosti.”

Nedeljski rop je v Franciji ponovno oživil razpravo o tem, kar kritiki označujejo kot slabo varnost v francoskih državnih muzejih, ki so veliko manj varni od bank in vse pogosteje tarča tatov. Minuli mesec so tako kriminalci vlomili v pariški Prirodoslovni muzej in ukradli več kepic zlata, vrednih približno 600.000 evrov. Isti mesec so tatovi iz muzeja v središču mesta Limoges ukradli dve posodi in vazo. Škodo so ocenili na 6,5 milijona evrov.

Louvre ima dolgo zgodovino tatvin – verjetno najbolj znana med njimi je tista iz leta 1911, ko je italijanski dekorater Vincenzo Peruggia, ki je kratek čas delal v muzeju, ukradel najbolj znano sliko – Mono Liso. V muzej je vstopil preoblečen v enega od delavcev. Ko ni bilo nikogar v bližini, je sliko snel s stene in jo neopazno odnesel. Kasneje so ga aretirali, sliko pa so uspešno vrnili.

Drug razvpit incident se je zgodil leta 1956, ko je obiskovalec vanjo vrgel kamen. Udaril je v območje njenega levega komolca, odkrušil nekaj barve in s tem pospešil odločitev, da se umetnino začne razstavljati za zaščitnim steklom.