Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Med prejemni jubilejnega priznanja je bila tudi čebelarka Mojca Lazar.

V večnamenskem prostoru podružnične osnovne šole v Svibnem je Čebelarsko društvo Radeče pretekli petek obeležilo visok jubilej delovanja s podelitvijo priznanj za večletno delo z marljivimi delavkami – čebelicami.

V imenu najstarejšega čebelarja Ivana Knapa je priznanje in značko iz rok predsednika ČZ Krško in podpredsednika ČZS prevzel njegov vnuk, ki bo morda nekoč sledil dedkovim stopinjam.

V svojem pozdravnem govoru je predsednik ČD Radeče Darko Kmetič izpostavil, da 100-letnica delovanja društva ni le številka, temveč je bistveno več: »Je simbol vztrajnosti, predanosti in ljubezni do narave, ki so jo generacije čebelarjev iz roda v rod skrbno negovale in prenašale na mlajše generacije. Pred stotimi leti, v času, ki je bil za naš narod vse prej kot enostaven, so se pogumni možje in žene odločili, da ustanovijo društvo, ki bo skrbelo za razvoj čebelarstva in izobraževanje čebelarjev, kar je morda najpomembnejše za ohranjanje čebele kot temeljnega stebra naravnega ravnovesja. Danes, sto let kasneje, lahko rečem, da smo nekatere cilje dosegli, nekateri so pravi izziv za delo v naprej. Čebelarstvo se sooča s podnebnimi spremembami, boleznimi, tujerodnimi agresivnimi žuželkami, spremembami v kmetijstvu …«

POGLED V PRETEKLOST

Učenke in učenci podružnične osnovne šole v Svibnem so navdušili s prikazom življenja v čebeljem panju.

V biltenu Čebelarstvo v Radecah in naših 100 let, ki ga je uredil nekdanji dolgoletni predsednik društva Gregor Bregar, je izsek obvestila o ustanovnem občnem zboru čebelarske podružnice v Radečah. Ta je potekal 26. januarja 1925. Za predsednika je bil izvoljen radeški posestnik Franc Laharnar, njegov namestnik je bil posestnik in trgovec v Vrhovem Angel Munih. V času 2. svetovne vojne so bili številni čebelarji izseljeni, zato je marsikatero čebelarstvo propadlo, a tisti, ki so ostali, so nadaljevali s pridelavo medu. V pomanjkanju in hudih časih je bil med sladka dobrina, zelo cenjen je bil tudi v zdravilstvu – uporabljali so ga za celjenje ran. Po drugi svetovni vojni je radeška čebelarska podružnica nadaljevala z delom in 30. marca 1976 je bilo v register vpisano Čebelarsko društvo Radeče, kot predsednik pa Anton Vodenau, ki je bil tudi donator spominskega traku na praporu, ki so ga razvili leta 1980.

»Veliko je bilo samopomoči in dobre sosedske pomoči. Vsi so delovali enotno – vsi za enega, eden za vse! Seveda so bili nekateri uspešnejši od drugih, vendar je bil namen dosežen. Že takrat se je vedelo, da so čebele eden glavnih virov opraševanja rastlinskih vrst. Kmetje in drugi so doma sadili in gojili številne medovite rastline, ki so imele posledično odlične učinke pri pridelavi sadov. Gojenje čebel in pridobivanje pridelkov iz čebeljega panja je bila dodatna dobrina. Med kot edinstveno sladilo pri peki peciva, za pridobivanje voska pri izdelavi sveč ter pridobivanje cvetnega prahu in propolisa so bili odlični in iskani pridelki. Zaradi njihove pridelave so postali čebelarji cenjeni in spoštovani, saj se s čebelami ni znal ukvarjati vsakdo, ki bi si to želel. To so zmogli le najbolj razgledani in korajžni, saj je obče znano, da čebele tudi pikajo …« je del zapisa o pomenu čebelarja in vlogi čebelarjenja.

SKORAJ 40 ČEBELARK IN ČEBELARJEV V ČEBELARSKEM DRUŠTVU RADEČE

Predsednik ČZ Krško in podpredsednik ČZS Anton Urek v družbi nekdanjega in sedanjega predsednika ČD Radeče, Gregorja Bregarja in Darka Kmetiča, ter župana Tomaža Režuna

Trenutno ima ČD Radeče 37 članic in članov, prijavljenih čebeljih panjev je med 180 in 240. Vrsto let je bilo društvo včlanjeno v Občinsko čebelarsko zvezo Laško, a po ustanovitvi Občine Radeče se je zveza avtomatsko ukinila. Zadnja leta društvo aktivno sodeluje s Čebelarsko zvezo Krško, ki ima tudi lasten učni regijski čebelnjak. ČD Radeče, ki je del Čebelarske zveze Slovenije, že nekaj let organizira Večer radeških čebelarjev ter skrbi za prenos znanja na mlajše rodove ter skrbi za ozaveščanje o pomenu čebel. V cerkvi sv. Treh kraljev v vasici Brunk bo v čast zavetnika čebelarjev sv. Ambroža, ki praznuje 8. decembra, letos potekala 18. leto zapored sveta maša, ki jo daruje radeški župnik.

PODELITEV PRIZNANJA IN ZNAČKE ZVESTOBE

Upodobljen čebelnjak na slikarskem platnu, ki ga najdemo na območju radeške občine.

Na dobro obiskani prireditvi ob praznovanju visokega jubileja sta sedanji in bivši predsednik radeškega čebelarskega društva Darko Kmetič in Gregor Bregar podelila pisna priznanja ter značke zvestobe za delovanje v društvu in Čebelarski zvezi Slovenije. Za 10 let delovanja so jih prejeli Tilen Koklič, Mojca Lazar, Dušan Lazar, Ivo Majnar in Bernard Tutin; za 20 let Avgust Aškerc, Darko Kmetič, Ludvik Kos, Branko Nadu in Branko Pižmoht; za 50 let in več Jože Pečnik in Ivan Knap. Slednjemu je predsednik Čebelarske zveze Krško in podpredsednik ČZS Anton Urek podelil še pisno priznanje za 50 let in več delovanja ter doseženo starost več kot 70 let (v imenu najstarejšega čebelarja Ivana Knapa je priznanje in značko prevzel njegov vnuk).

Čebelarskemu društvu ter prejemnikom priznanj in značk so namenili nekaj spodbudnih besed tudi gosti – med njimi predstavniki sosednjih čebelarskih društev, župan Tomaž Režun, ravnateljica radeške osnovne šole Jana Wetz pa direktorica KTRC Maja Istenič in drugi.

SPREMLJEVALNI PROGRAM

Prireditev so popestrili učenke in učenci podružnične osnovne šole v Svibnem s prikazom življenja v čebeljem panju. Z znano Slakovo skladbo Čebelar je navdušil Matija Lazar, ki se je kasneje predstavil še kot član zasedbe Nagajivi tris, v katerem prepevajo in igrajo na inštrumente še Blaž Novak, Dušan Lazar in Matevž Lazar. Prireditveni prostor je prijetno dopolnila slikarska razstava z motivi radeških čebelnjakov Društva ljubiteljev likovne umetnosti Radeče, ki ga vodi čebelar Ludvik Kos.

»Sto let ni cilj, je mejnik. Od tu naprej gledamo v prihodnost s špotovanjem do preteklosti, z velikim optizmimom in medom v kozarcu. Naj še naprej brenči nad našimi kraji, naj cvetovi nikoli ne ostanejo brez pridnih obiskovalk. Naj naše društvo tudi naslednjih sto let vodi in druži sodelovanje in znanje. V čebelarskem društvu se zgledujemo po čebeli, saj je simbol marljivosti, spretnosti in vztrajnostjo,« je dejala mlada povezovalka dogodka Petra Lazar, ki prihaja iz čebelarske družine.

Z obeležitvijo častitljive stoletnice so radeški čebelarji in čebelarke še enkrat potrdili, da je njihovo delo mnogo več kot le skrb za čebelje družine – je tudi skrb za prihodnost narave in ljudi. Ob zavedanju izzivov, ki jih prinaša sodobni čas, ostaja njihovo poslanstvo enako kot pred sto leti – negovati ljubezen do čebel, prenašati znanje na mlajše rodove in graditi skupnost, v kateri ima med svoj poseben, a tudi globoko simbolen pomen.

S. R.

#povezujemoposavje

Delite na Facebook

Tweet

Sledite nam

Shranite

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.