Napoved sledi prejšnji pomembni odločitvi sodnika Amita P. Mehte iz okrožnega sodišča ZDA za okrožje Columbia, da je Google s plačevanjem brskalnikom in proizvajalcem pametnih telefonov za izpostavljanje njihovega iskalnika nezakonito ohranjal monopol v spletnem iskanju. V postopku je bilo ugotovljeno, da je v letu 2021 za ta namen porabil kar 26 milijard ameriških dolarjev; štirikrat več kot znašajo vsi drugi stroški Googlovega iskanja skupaj.

Sodnik bo aprilaletos obravnaval argumentacijo predlaganih rešitev. Ministrstvo vztraja, da bi moral Google prodati svoj brskalnik Chrome, ki ima po podatkih Statcounterja 66.3 % tržni delež. Vztrajajo tudi, da bi moral Google bodisi prodati svoj operacijski sistem za telefone Android ali dobiti prepoved nastavljanja svojih storitev kot privzetih

.
Predlagane rešitve za primer tehnološkega monopola so najobsežnejše od leta 2000, ko je ministrstvo podobno zahtevalo razbitje Microsofta.

Google odgovarja, da bi za zadovoljitev sodnikovih pomislekov zadostovali že drobni popravki, kot je zmanjšanje omejitev pri njihovih sporazumih za privilegiran položaj Googlovega iskalnika, s čimer bi bila konkurenčnim iskalnikom omogočena nekoliko večja vidljivost. Poleg tega že vnaprej napovedujejo, da se bodo na prihajajočo odločitev sodnika pritožili.

Ta sodba pa predstavlja šele prvo v dolgi vrsti obetajočih protimonopolnih tožb. Googlu namreč sledi še ena tožba glede njegove prevlade v oglaševalski tehnologiji, obetajo pa se še tožbe proti Amazonu glede protizakonitega varovanja monopola na področju spletne trgovine, proti Applu glede navedb, da njihov tesno povezan sistem naprav in programske opreme onemogoča uporabnikom izstop iz sistema, in proti Meti, ki naj bi izločila svojo konkurenco z nakupom Instagrama in Whatsappa.

Postavljeni precedens bo nedvomno odločilno vplival na prihodnost konkurence v tehnološkem sektorju.